Kazalniki strukturne statistike plač, Slovenija, 2008–2019
Novosti v podatkovni bazi SiStat s področja strukturne statistike plač
Marca 2021 smo v podatkovni bazi SiStat objavili končne podatke o povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji v letu 2019 iz raziskovanja Strukturna statistika plač. Sedaj objavljamo še nekaj kazalnikov o plačni vrzeli med spoloma v Sloveniji.
Novosti v podatkovni bazi SiStat s področja strukturne statistike plač
Do zdaj so bili s tega področja na voljo podatki o povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji, zdaj tem dodajamo še podatke o mediani bruto plače, spodnjem (prvem) in zgornjem (tretjem) kvartilu ter 10. in 90. percentilu. Poleg tega pa med Kazalniki strukturne statistike plač objavljamo podatke o plačni vrzeli med spoloma.
Novost v objavi podatkov o povprečni mesečni bruto plači v 2019 je tudi prikaz teh podatkov po plačnih skupinah na najnižji ravni SKP-08.
Pri plačah je žal tako, da obstaja peščica zaposlenih, ki imajo ekstremno visoke plače, na drugi strani pa je precej takih, ki prejemajo minimalno plačo, zato nam podatek o povprečni mesečni plači včasih pove manj kot podatek o mediani plače. Če pa razpolagamo še s podatki o prvem in tretjem kvartilu in 10. in 90. percentilu, je slika o porazdelitvi plač veliko realnejša.
Plačna vrzel med spoloma v javnem sektorju precej višja kot v zasebnem sektorju
Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih v Sloveniji (preračunana iz letne bruto plače), je v letu 2019 (po podatkih iz letne strukturne statistike plač) znašala 1.851 EUR. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških je znašala 1.900 EUR, povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk pa 1.790 EUR. Plačna vrzel med spoloma je tako v letu 2019 znašala 5,8 % in je bila v javnem sektorju precej višja (13,4 %) kot v zasebnem sektorju (8,7 %). V sektorju država je znašala 15,2 %.
Porazdelitev povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji izrazito asimetrična
Bližje ko je mediana povprečni mesečni plači, bolj je porazdelitev simetrična. Iz podatkov strukturne statistike plač lahko razberemo, da je porazdelitev v Sloveniji izrazito asimetrična. Stopnja asimetričnosti je sicer po populacijskih podskupinah (spolu, starosti, izobrazbi, poklicu, dejavnosti, sektorju, regijah) precej različna.
Mediana mesečne bruto plače, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2019 znašala 1.539 EUR (mediana bruto plače moških 1.563 EUR, mediana bruto plače žensk pa 1.508 EUR). Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila tako nižja od 1.539 EUR. Prvi kvartil porazdelitve je znašal 1.142 EUR, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna bruto plača 25 % zaposlenih oseb nižja od 1.142 EUR. Na drugi strani je povprečna mesečna bruto plača samo 10 % zaposlenih oseb znašala več kot 2.973 EUR in povprečna mesečna bruto plača samo odstotka (1 %) zaposlenih več kot 6.254 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača žensk je v večini dejavnosti nižja od povprečne mesečne bruto plače moških
Razlika v povprečni mesečni bruto plači moških in žensk je bila v 2019 v korist moških najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (23,8 %), sledile so dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (22,7 %), rudarstvo (18,1 %), izobraževanje (15,5 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (14,7 %), v korist žensk pa v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (15,2 %), promet in skladiščenje (13,9 %) in gradbeništvo (11,7 %).
S podatki o plačni vrzeli med spoloma je treba ravnati previdno, saj je lahko razlika v plačah med spoloma v posameznih dejavnostih (SKD 2008) ali poklicnih skupinah (SKP-08) visoka zaradi prevlade enih ali drugih (npr. v rudarstvu moških, v izobraževanju in zdravstvu pa žensk). Velikokrat je tako, da npr. v dejavnostih, v katerih sicer prevladujejo ženske, moški zasedajo bolje plačana delovna mesta, in obratno. Razlika v višini povprečne mesečne plače med spoloma je odvisna od različnih dejavnikov, npr. od stopnje dokončane izobrazbe, starostne sestave, poklica, ki ga oseba opravlja.
Do zdaj so bili s tega področja na voljo podatki o povprečni mesečni bruto plači v Sloveniji, zdaj tem dodajamo še podatke o mediani bruto plače, spodnjem (prvem) in zgornjem (tretjem) kvartilu ter 10. in 90. percentilu. Poleg tega pa med Kazalniki strukturne statistike plač objavljamo podatke o plačni vrzeli med spoloma.
Novost v objavi podatkov o povprečni mesečni bruto plači v 2019 je tudi prikaz teh podatkov po plačnih skupinah na najnižji ravni SKP-08.
Pri plačah je žal tako, da obstaja peščica zaposlenih, ki imajo ekstremno visoke plače, na drugi strani pa je precej takih, ki prejemajo minimalno plačo, zato nam podatek o povprečni mesečni plači včasih pove manj kot podatek o mediani plače. Če pa razpolagamo še s podatki o prvem in tretjem kvartilu in 10. in 90. percentilu, je slika o porazdelitvi plač veliko realnejša.
Plačna vrzel med spoloma v javnem sektorju precej višja kot v zasebnem sektorju
Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih v Sloveniji (preračunana iz letne bruto plače), je v letu 2019 (po podatkih iz letne strukturne statistike plač) znašala 1.851 EUR. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških je znašala 1.900 EUR, povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk pa 1.790 EUR. Plačna vrzel med spoloma je tako v letu 2019 znašala 5,8 % in je bila v javnem sektorju precej višja (13,4 %) kot v zasebnem sektorju (8,7 %). V sektorju država je znašala 15,2 %.
Porazdelitev povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji izrazito asimetrična
Bližje ko je mediana povprečni mesečni plači, bolj je porazdelitev simetrična. Iz podatkov strukturne statistike plač lahko razberemo, da je porazdelitev v Sloveniji izrazito asimetrična. Stopnja asimetričnosti je sicer po populacijskih podskupinah (spolu, starosti, izobrazbi, poklicu, dejavnosti, sektorju, regijah) precej različna.
Mediana mesečne bruto plače, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2019 znašala 1.539 EUR (mediana bruto plače moških 1.563 EUR, mediana bruto plače žensk pa 1.508 EUR). Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila tako nižja od 1.539 EUR. Prvi kvartil porazdelitve je znašal 1.142 EUR, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna bruto plača 25 % zaposlenih oseb nižja od 1.142 EUR. Na drugi strani je povprečna mesečna bruto plača samo 10 % zaposlenih oseb znašala več kot 2.973 EUR in povprečna mesečna bruto plača samo odstotka (1 %) zaposlenih več kot 6.254 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača žensk je v večini dejavnosti nižja od povprečne mesečne bruto plače moških
Razlika v povprečni mesečni bruto plači moških in žensk je bila v 2019 v korist moških najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (23,8 %), sledile so dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (22,7 %), rudarstvo (18,1 %), izobraževanje (15,5 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (14,7 %), v korist žensk pa v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (15,2 %), promet in skladiščenje (13,9 %) in gradbeništvo (11,7 %).
S podatki o plačni vrzeli med spoloma je treba ravnati previdno, saj je lahko razlika v plačah med spoloma v posameznih dejavnostih (SKD 2008) ali poklicnih skupinah (SKP-08) visoka zaradi prevlade enih ali drugih (npr. v rudarstvu moških, v izobraževanju in zdravstvu pa žensk). Velikokrat je tako, da npr. v dejavnostih, v katerih sicer prevladujejo ženske, moški zasedajo bolje plačana delovna mesta, in obratno. Razlika v višini povprečne mesečne plače med spoloma je odvisna od različnih dejavnikov, npr. od stopnje dokončane izobrazbe, starostne sestave, poklica, ki ga oseba opravlja.
Plačna vrzel med spoloma v javnem in zasebnem sektorju, Slovenija, 2008-2019
Porazdelitev povprečne mesečne bruto plače, Slovenija, 2019
Opomba: Zaradi varovanja statistične zaupnosti smo podatke o zaposlenih osebah, katerih povprečna mesečna bruto plača je bila višja od 21.000 EUR, nadomestili s povprečjem v tej skupini.
Vir: SURS
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Če so bile v podatkih iz administrativnega vira (tj. v podatkih iz prijav v obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, o spremembah v tem zavarovanju in odjavah iz zavarovanja oz. v podatkih s t. i. obrazcev M) ugotovljene napake, so se ti podatki o demografskih in zaposlitvenih značilnostih zaposlenih oseb v Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva do leta 2019 popravljali pretežno individualno z nekaj manjšimi sistematičnimi popravki. Bolj sistematično so se podatki v Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva začeli urejati v letu 2020. Več o tem in drugih metodoloških značilnostih lahko preberete v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
