Odpadki, Slovenija, 2020
Količine vseh odpadkov, nastalih v 2020, manjše za skoraj 9 %
V 2020, ko smo v večji meri kot kdajkoli prej delali na domu, se je letna količina vseh nastalih odpadkov zmanjšala. Posledično se je povečala količina komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih, in sicer za 2 %. Povečale so se tudi količine odpadkov iz zdravstva, za 5 %.
Količina v Sloveniji nastalih odpadkov se je zmanjšala
V Sloveniji je v 2020 nastalo 7,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za skoraj 9 % manj kot leto prej. Količine gradbenih odpadkov, kljub zmanjšanju glede na 2019 za 11 %, so še vedno s 4,5 milijona tonami predstavljale 59 % vseh nastalih odpadkov. Sledili so komunalni odpadki s 13 % in odpadki iz termičnih procesov z 12 %. Pričakovano pa so se v 2020 povečale količine odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, in sicer za 37 %.
Zmanjšanje količin odpadkov tako v proizvodnih kot tudi storitvenih dejavnostih
Zmanjšanje količin odpadkov se je kazalo tako v proizvodnih kot tudi v storitvenih dejavnostih. V proizvodnih dejavnostih so se te zmanjšale za 4 % na letni ravni, v storitvenih dejavnostih pa za 13 %. V 2020 se je zmanjšanje količin odpadkov najbolj odrazilo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (dejavnost K po SKD 2008), za 66 %, v dejavnosti izobraževanja (dejavnost M po SKD 2008) za 25 %, v dejavnosti promet in skladiščenje (dejavnost H po SKD 2008) za 23 % in v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (dejavnost G po SKD 2008) za 11 %. Povečanje nastalih količin odpadkov se je v 2020 na letni ravni pokazalo v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (dejavnost L po SKD 2008) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (dejavnost J po SKD 2008). V obeh primerih je zvečanje nastalo na račun gradbenih odpadkov, ki so v 2020 v teh dveh dejavnostih predstavljali okoli 99 % vseh nastalih odpadkov.
Nevarni odpadki s 138.000 tonami so predstavljali skoraj 2 % vseh odpadkov, nastalih v Sloveniji. V 2020 so se zmanjšale tudi količine nevarnih odpadkov, in sicer za 5 %, glede na 2019. Največ nevarnih odpadkov je nastalo iz organskih kemijskih procesov in termičnih procesov (v vsakem po 17 %) ter iz izrabljenih motornih vozil, baterij in akumulatorjev (16 %).
Količina nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih se je povečala
Kljub manjšim količinam nastalih komunalnih odpadkov v 2020 (za skoraj 4 %) se je, pričakovano glede na tedanje razmere – epidemija koronavirusa, količina nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih povečala za skoraj 2 % glede na leto 2019.
Prebivalec Slovenije je v 2020 v povprečju proizvedel 489 kg komunalnih odpadkov, kar je za 21 kg manj kot v 2019. Največ komunalnih odpadkov (642 kg/prebivalca) je nastalo v savinjski statistični regiji, sledili sta ji osrednjeslovenska s 553 kg na prebivalca in goriška s 502 kg na prebivalca. Najmanj komunalnih odpadkov je nastalo v koroški statistični regiji, in sicer 317 kg na prebivalca.
Od celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih v 2020 v Sloveniji, jih je bilo malo več kot 741.000 ton ali 72,2 % zbranih ločeno. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je bilo v največjem deležu v savinjski statistični regiji (81 %); najmanj komunalnih odpadkov pa so v 2020 ločeno zbrali v obalno-kraški statistični regiji (57 %). V osrednjeslovenski statistični regiji se je ločeno zbralo 77 % v tej regiji nastalih komunalnih odpadkov.
Recikliranih količinsko manj odpadkov
V Sloveniji je bilo v 2020 predelanih s končnimi postopki predelave 6,8 milijona ton odpadkov, kar je 9 % manj kot v 2019. Za 10 % so se zmanjšale količine odpadkov, ki so se uporabile za zasipanje, in za 7 % količine odpadkov, ki so se v 2020 reciklirale.
V 2020 se je recikliralo največ mineralnih odpadkov (55 %), sledili so kovinski odpadki (20 %), odpadki iz papirja in kartona (8 %), živalski in rastlinski odpadki (7 %) ter odpadki iz lesa (2 %). Druge vrste odpadkov se je recikliralo v manjših količinah.
Odloženih količinsko več odpadkov
V 2020 je bilo odstranjenih približno 386.000 ton odpadkov, kar je skoraj enaka količina kot prejšnje leto, vendar pa je bilo v 2020 v primerjavi z 2019 za 5 % več odpadkov odloženih na odlagališčih odpadkov. 89 % teh odpadkov je bilo odloženih na komunalnih odlagališčih odpadkov, 9 % na industrijskih in 2 % na odlagališču za nevarne odpadke. Med odloženimi odpadki so prevladovale mešane frakcije komunalnih odpadkov in ostanki po mehansko-biološki obdelavi odpadkov (skupaj 57 %), sledili so gradbeni odpadki (20 %) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (9 %). Količine drugih vrst odpadkov med odloženimi odpadki so bile manjše.
Uvoženih in izvoženih manj odpadkov
Uvoz odpadkov v Slovenijo se je v 2020 zmanjšal za 8 % glede na 2019, medtem ko se je izvoz odpadkov zmanjšal le za 0,6 %.
V 2020 smo največ odpadkov izvozili v države EU, in sicer 89 %; od tega v sosednje države 75 %. Izmed držav, ki niso članice EU, največ odpadkov izvozimo v Turčijo (v 2020: 47 % oziroma 5 % celotnega izvoza).
Skoraj tri četrtine količin odpadkov uvozimo iz sosednjih držav in tem so v 2020 sledile Nemčija (z 12 %) in Češka (s 6 %). Iz drugih držav, nečlanic EU, največ odpadkov uvozimo iz Bosne in Hercegovine (v 2020: 58 %) in iz Srbije (v 2020: 31 %).
Tudi v 2020 se je uvozilo in izvozilo največ kovinskih odpadkov (skoraj polovica uvoženih in več kot tretjina izvoženih) ter odpadkov iz papirja (skupaj več kot 13 % uvoženih in prav toliko izvoženih).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
V Sloveniji je v 2020 nastalo 7,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za skoraj 9 % manj kot leto prej. Količine gradbenih odpadkov, kljub zmanjšanju glede na 2019 za 11 %, so še vedno s 4,5 milijona tonami predstavljale 59 % vseh nastalih odpadkov. Sledili so komunalni odpadki s 13 % in odpadki iz termičnih procesov z 12 %. Pričakovano pa so se v 2020 povečale količine odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, in sicer za 37 %.
Zmanjšanje količin odpadkov tako v proizvodnih kot tudi storitvenih dejavnostih
Zmanjšanje količin odpadkov se je kazalo tako v proizvodnih kot tudi v storitvenih dejavnostih. V proizvodnih dejavnostih so se te zmanjšale za 4 % na letni ravni, v storitvenih dejavnostih pa za 13 %. V 2020 se je zmanjšanje količin odpadkov najbolj odrazilo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (dejavnost K po SKD 2008), za 66 %, v dejavnosti izobraževanja (dejavnost M po SKD 2008) za 25 %, v dejavnosti promet in skladiščenje (dejavnost H po SKD 2008) za 23 % in v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (dejavnost G po SKD 2008) za 11 %. Povečanje nastalih količin odpadkov se je v 2020 na letni ravni pokazalo v dejavnosti poslovanje z nepremičninami (dejavnost L po SKD 2008) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (dejavnost J po SKD 2008). V obeh primerih je zvečanje nastalo na račun gradbenih odpadkov, ki so v 2020 v teh dveh dejavnostih predstavljali okoli 99 % vseh nastalih odpadkov.
Nevarni odpadki s 138.000 tonami so predstavljali skoraj 2 % vseh odpadkov, nastalih v Sloveniji. V 2020 so se zmanjšale tudi količine nevarnih odpadkov, in sicer za 5 %, glede na 2019. Največ nevarnih odpadkov je nastalo iz organskih kemijskih procesov in termičnih procesov (v vsakem po 17 %) ter iz izrabljenih motornih vozil, baterij in akumulatorjev (16 %).
Količina nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih se je povečala
Kljub manjšim količinam nastalih komunalnih odpadkov v 2020 (za skoraj 4 %) se je, pričakovano glede na tedanje razmere – epidemija koronavirusa, količina nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih povečala za skoraj 2 % glede na leto 2019.
Prebivalec Slovenije je v 2020 v povprečju proizvedel 489 kg komunalnih odpadkov, kar je za 21 kg manj kot v 2019. Največ komunalnih odpadkov (642 kg/prebivalca) je nastalo v savinjski statistični regiji, sledili sta ji osrednjeslovenska s 553 kg na prebivalca in goriška s 502 kg na prebivalca. Najmanj komunalnih odpadkov je nastalo v koroški statistični regiji, in sicer 317 kg na prebivalca.
Od celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih v 2020 v Sloveniji, jih je bilo malo več kot 741.000 ton ali 72,2 % zbranih ločeno. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je bilo v največjem deležu v savinjski statistični regiji (81 %); najmanj komunalnih odpadkov pa so v 2020 ločeno zbrali v obalno-kraški statistični regiji (57 %). V osrednjeslovenski statistični regiji se je ločeno zbralo 77 % v tej regiji nastalih komunalnih odpadkov.
Recikliranih količinsko manj odpadkov
V Sloveniji je bilo v 2020 predelanih s končnimi postopki predelave 6,8 milijona ton odpadkov, kar je 9 % manj kot v 2019. Za 10 % so se zmanjšale količine odpadkov, ki so se uporabile za zasipanje, in za 7 % količine odpadkov, ki so se v 2020 reciklirale.
V 2020 se je recikliralo največ mineralnih odpadkov (55 %), sledili so kovinski odpadki (20 %), odpadki iz papirja in kartona (8 %), živalski in rastlinski odpadki (7 %) ter odpadki iz lesa (2 %). Druge vrste odpadkov se je recikliralo v manjših količinah.
Odloženih količinsko več odpadkov
V 2020 je bilo odstranjenih približno 386.000 ton odpadkov, kar je skoraj enaka količina kot prejšnje leto, vendar pa je bilo v 2020 v primerjavi z 2019 za 5 % več odpadkov odloženih na odlagališčih odpadkov. 89 % teh odpadkov je bilo odloženih na komunalnih odlagališčih odpadkov, 9 % na industrijskih in 2 % na odlagališču za nevarne odpadke. Med odloženimi odpadki so prevladovale mešane frakcije komunalnih odpadkov in ostanki po mehansko-biološki obdelavi odpadkov (skupaj 57 %), sledili so gradbeni odpadki (20 %) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (9 %). Količine drugih vrst odpadkov med odloženimi odpadki so bile manjše.
Uvoženih in izvoženih manj odpadkov
Uvoz odpadkov v Slovenijo se je v 2020 zmanjšal za 8 % glede na 2019, medtem ko se je izvoz odpadkov zmanjšal le za 0,6 %.
V 2020 smo največ odpadkov izvozili v države EU, in sicer 89 %; od tega v sosednje države 75 %. Izmed držav, ki niso članice EU, največ odpadkov izvozimo v Turčijo (v 2020: 47 % oziroma 5 % celotnega izvoza).
Skoraj tri četrtine količin odpadkov uvozimo iz sosednjih držav in tem so v 2020 sledile Nemčija (z 12 %) in Češka (s 6 %). Iz drugih držav, nečlanic EU, največ odpadkov uvozimo iz Bosne in Hercegovine (v 2020: 58 %) in iz Srbije (v 2020: 31 %).
Tudi v 2020 se je uvozilo in izvozilo največ kovinskih odpadkov (skoraj polovica uvoženih in več kot tretjina izvoženih) ter odpadkov iz papirja (skupaj več kot 13 % uvoženih in prav toliko izvoženih).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Vrste recikliranih odpadkov, Slovenija, 2020
Vir: SURS
Tok odpadkov, Slovenija
Vir: SURS Opomba: V podatkih o predelanih in odstranjenih odpadkih so upoštevane količine odpadkov, obdelanih s končnimi postopki. |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.