Infrastruktura za ravnanje z odpadki, Slovenija, 2016

Skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki in s ciljem, da postanemo »družba recikliranja«, je najbolj zaželeno ravnanje preprečevanje nastajanja odpadkov. Sledijo ponovna uporaba, snovna in energetska izraba odpadkov in nazadnje odlaganje na odlagališčih, ki je najmanj zaželen postopek ravnanja z odpadki. Po zakonodaji je dovoljeno odlagati samo obdelane odpadke. Za ustrezno ravnanje z odpadki je nujna ustrezna infrastruktura. Ta zajema naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov ter odlagališča odpadkov.


Naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov

V letu 2016 je v Sloveniji obratovalo:

• 386 naprav za recikliranje odpadkov, v katerih se je recikliralo skoraj 2,9 milijonov ton odpadkov (to je bilo 52,3 % vseh v tem letu v Sloveniji nastalih odpadkov);
• 180 naprav za predelavo odpadkov z zasipanjem, pri čemer se je snovno izrabilo 1,3 milijonov ton odpadkov (to je bilo 23,8 % vseh v tem letu v Sloveniji nastalih odpadkov);
• 10 naprav za sežig odpadkov z namenom pridobiti energijo, pri čemer se je energetsko izrabilo 231 tisoč ton odpadkov (to je bilo 4,2 % vseh v tem letu v Sloveniji nastalih odpadkov);
• 3 naprave za sežig odpadkov z namenom, da se ti odpadki odstranijo, pri čemer se je odstranilo 37 tisoč ton odpadkov (to je bilo 0,7 % vseh v tem letu v Sloveniji nastalih odpadkov).

Število naprav za predelavo odpadkov se je od 2014 do 2016 povečalo za 3 % (več v tabeli spodaj).


Odlagališča odpadkov 

V letu 2016 je bilo v Sloveniji 17 obratujočih odlagališč odpadkov, od tega 14 za nenevarne odpadke, dve za inertne odpadke in eno za nevarne odpadke. Dvanajst odlagališč odpadkov (večina) je bilo v vzhodni Sloveniji, pet pa v zahodni Sloveniji. 


Obratujoča odlagališča odpadkov, Slovenija, 2016

Vira: ARSO, GURS