Naravni prirast pozitiven v četrtini občin

Od sredine prejšnjega stoletja se je razlika med številoma živorojenih in umrlih v Sloveniji iz leta v leto skoraj nenehno manjšala. Število umrlih je v tem obdobju iz leta v leto nekoliko naraščalo, medtem ko je število živorojenih izrazito upadalo. V letu 1993 je prvič po 2. svetovni vojni več prebivalcev umrlo, kot pa se jih je tisto leto rodilo (prvič je bil izkazan negativni naravni prirast). Sledila so tri leta majhnega pozitivnega naravnega prirasta, pozneje pa devetletno obdobje negativnega naravnega prirasta. Od leta 2006 do 2016 je bil naravni prirast v Sloveniji znova pozitiven, v zadnjih sedmih letih (2017 do 2023) pa spet negativen.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je v celotni Sloveniji leta 2023 znašal –2,1 (živorojenega otroka).

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil pozitiven v 52 občinah in negativen v 153 občinah, v 7 občinah pa je na 1.000 prebivalcev umrlo enako število prebivalcev, kot se jih je rodilo. Vrednosti naravnega prirasta na 1.000 prebivalcev po občinah so bile zelo različne. Med tistimi, ki so imele pozitivni naravni prirast na 1.000 prebivalcev, sta z najvišjimi vrednostmi izstopali občini Dobje (11,3) in Gorenja vas - Poljane (7,3), med tistimi z negativnim naravnim prirastom na 1.000 prebivalcev pa občini Gornji Grad (–25,8) in Hodoš (–22,2).

Na ravni regij je bil naravni prirast negativen v vseh; največji je bil v pomurski statistični regiji (–5,4 na 1.000 prebivalcev), najmanjši pa v osrednjeslovenski (–0,5 na 1.000 prebivalcev).