Koroška regija

Koroška statistična regija je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji. Obsega 1.041 km². V 2023 je na tej površini živelo približno 71.000 prebivalcev ali 3,3 % vseh v Sloveniji. Na km² je živelo 68 prebivalcev, kar jo je uvrstilo med najredkeje poseljene regije.

Prebivalci te regije so bili na sredini leta 2023 v povprečju stari 45,1 leta, kar je bilo leto dni več od povprečja v Sloveniji. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je bil četrti najvišji med regijami (23,2 %), delež mlajših od 15 let pa pod povprečjem (14,4 %). Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi najmanjši (6,7 %), nižji je bil le v pomurski regiji (3,2 %).

Naravni prirast z –4,2 na 1.000 prebivalcev in skupni selitveni prirast z 1,0 na 1.000 prebivalcev sta dosegala drugi najnižji vrednosti na ravni regij.

Delež prebivalcev (25–64 let) s srednješolsko izobrazbo je bil tukaj najvišji (60,3 %), z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa je bil drugi najnižji ter enak kot v zasavski (27,8 %).

Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši niso bili poročeni, je bil v tej regiji najvišji (67,5 %), matere pa so imele ob rojstvu prvega otroka tukaj in v jugovzhodni Sloveniji v povprečju najnižjo starost (28,4 leta). Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke, rojene leta 2023 v tej regiji, najnižje (76,7 leta). Deklice lahko pričakujejo okoli 7 let več od njih (83,8 leta), kar je bila prav tako ena izmed najnižjih vrednosti med regijami. Kljub 3,3 sklenjene zakonske zveze na 1.000 prebivalcev, kar je bila druga najvišja vrednost, je bil delež poročenih prebivalcev v regiji drugi najmanjši (42 %), delež razvezanih pa najmanjši med regijami (5,5 %).

Stopnja delovne aktivnosti je dosegla 66,3 % in je bila v 2023 tretja najnižja med regijami, stopnja anketne brezposelnosti pa je bila z 2,5 % najnižja. Delež delovnih migrantov je bil 21-odstoten, za 2,4 odstotne točke manjši od povprečja v državi. Največ delovnih migrantov je na delo odhajalo v osrednjeslovensko regijo (34 %), sledili sta savinjska (33 %) in podravska (23 %). V regiji prebivališča je delalo 79 % delovno aktivnega prebivalstva, kar je bil četrti najvišji delež.

Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v regiji je znašala 1.365 EUR, kar je bilo 80 EUR oz. 6 % manj od državnega povprečja.

Ta regija je v 2023 ustvarila 2,5 % bruto dodane vrednosti Slovenije. BDP na prebivalca te regije je znašal 22.742 EUR in je bil četrti najnižji regionalni BDP. Od povprečja je bil nižji za četrtino. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je v koroški statistični regiji znašal 17.104 EUR in je bil tretji najvišji med regijami. Od povprečja na ravni države (16.615 EUR) je bil višji za okoli 3 %. V regiji je delovalo skoraj 6.100 podjetij, skupno so zaposlovala okoli 25.000 oseb, povprečno 4,1 osebe na podjetje.

Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,4 (na lestvici od 0 do 10), z najnižjo oceno med regijami. Z enako oceno so zadovoljstvo ocenili tudi v pomurski regiji.

Stopnja resne materialne prikrajšanosti je bila tukaj najvišja, 4,5-odstotna, stopnja tveganja socialne izključenosti pa druga najvišja; takih oseb je bilo 18,1 % (enako tudi v savinjski). Po drugi strani je bila stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti tretja najnižja. 3,2 % oseb, starih 0–64 let, je živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so delali manj kot petino svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila v tej regiji najnižja. Delež oseb, ki so živele v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva, je znašal 6,2 %, kar je bilo 4,1 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. Po drugi strani so imeli najmanjši delež gospodinjstev, v katerih si lahko vsi njegovi člani privoščijo enotedenske letne počitnice zunaj doma (68 %), in gospodinjstev, ki si lahko privoščijo mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan (91 %).

Skupaj z goriško in zasavsko je bilo med prebivalci koroške regije najmanjše število obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih) na 1.000 prebivalcev (1,5).

Povprečna starost osebnih avtomobilov, ki so jih vozili tukajšnji prebivalci, je bila na ravni regij druga najnižja (10,6 leta), povprečno novejše avtomobile so imeli le v osrednjeslovenski (10,3 leta). Osebnih avtomobilov je bilo 578 na 1.000 prebivalcev, tj. blizu povprečja za Slovenijo (579).

V tej regiji je na prebivalca v povprečju nastalo 448 kg komunalnih odpadkov ali 73 kg več kot leto prej. 19-odstotno povečanje je bilo predvsem posledica obsežnih poplav. Kljub temu so imeli v koroški regiji drugo najmanjšo količino komunalnih odpadkov na prebivalca. Ločeno so zbrali 72,5 % nastale količine komunalnih odpadkov, kar je bilo blizu državnega povprečja (73,7 %). Gospodinjstvom je bila iz javnega vodovoda na ravni regij dobavljena najmanjša količina vode, 30,5 m³ na prebivalca.

Po površini nobena izmed 12 občin ne spada med manjše v Sloveniji, je pa med najredkeje poseljenimi Ribnica na Pohorju. V njej je na sredini leta 2023 živelo 18 prebivalcev na km² (povprečje za Slovenijo je 105 prebivalcev na km²). Največ prebivalcev, 17.013 oz. okoli četrtino v regiji, je imela občina Slovenj Gradec, sledila je občina Ravne na Koroškem z 11.142 prebivalci.