V več kot tretjini občin število odseljenih večje od števila priseljenih

Na spreminjanje števila prebivalcev v državi vplivajo poleg naravnega gibanja tudi meddržavne selitve. Slovenija že skoraj več kot 50 let velja za državo priseljevanja (izjema so bila leta 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014). Vse do leta 1993 se je število prebivalcev povečevalo predvsem zaradi pozitivnega naravnega prirasta, v zadnjih letih pa zaradi selitvenega prirasta s tujino. Število v Slovenijo priseljenih oseb je še posebno izrazito presegalo število oseb, odseljenih iz države, v prvih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (v letih 2005–2009). Leta 2010 se je ta trend obrnil, vendar je bil selitveni prirast s tujino že naslednje leto ponovno pozitiven. Število odseljenih oseb je bilo ponovno večje od števila priseljenih v letu 2014. Od leta 2015 pa je število priseljenih večje od števila odseljenih.

Leta 2023 se je v Slovenijo priselilo 33.939 oseb, iz države pa se jih je odselilo 22.411, kar pomeni, da je bil selitveni prirast s tujino pozitiven (priselilo se je 11.528 prebivalcev več, kot se jih je odselilo); znašal je 5,4 prebivalca na 1.000 prebivalcev.

Pri selitvenem prirastu na ravni občin gre lahko za selitveni prirast med občinami ali za selitveni prirast s tujino; oba skupaj tvorita skupni selitveni prirast. Leta 2023 je bil skupni selitveni prirast negativen v 65 občinah, kar je bilo večinoma posledica negativnega selitvenega prirasta med občinami. Iz teh občin se je torej več prebivalcev odselilo, kot pa se jih je vanje priselilo. Med temi občinami je po višini negativnega selitvenega prirasta (tj. po številu odseljenih na 1.000 prebivalcev) najbolj izstopala Kranjska Gora (–111,3). Veliko število notranjih selitev je bilo v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni covid-19. Leta 2020 se je namreč precej prebivalcev odločilo za prijavo začasnega prebivališča v drugi občini. Veljavnost prijave tega prebivališča je potekla dve leti pozneje, torej v 2022, kar statistično šteje kot selitev v občino stalnega prebivališča.

Skupni selitveni prirast je bil leta 2023 pozitiven v 144 slovenskih občinah (v 68 % občin); to pomeni, da se je v te občine več prebivalcev priselilo, kot se jih je iz njih odselilo. Najvišji pozitivni skupni selitveni prirast je imela občina Gornji Grad (39,7 prebivalca na 1.000 prebivalcev), sledilo pa je še 6 občin z več kot 20 prebivalci na 1.000 prebivalcev. V občinah Cankova, Cerklje na Gorenjskem in Kostanjevica na Krki sta bili števili priseljenih in odseljenih enaki.