Podravska statistična regija s površino 2.170 km² je peta največja državi. Leta 2023 je v njej živelo okoli 16 % prebivalcev Slovenije, kar jo je uvrstilo za osrednjeslovensko regijo. Gostota poseljenosti je znašala 152 prebivalcev na km², s čimer je bila prav tako druga najgosteje poseljena regija, za osrednjeslovensko.

Povprečna starost prebivalcev v tej regiji je leta 2023 znašala 44,8 leta, enako kot v posavski, kar je bilo nekoliko nad slovenskim povprečjem (44,1 leta). Delež mladih prebivalcev (0–14 let) je bil drugi najnižji v Sloveniji, 13,7-odstoten, nižji je bil le v pomurski (12,9 %). Naravni prirast je bil tretji najnižji in tako kot v vseh regijah negativen (–3,8 na 1.000 prebivalcev). Kljub temu se je število prebivalcev v primerjavi z letom prej zaradi pozitivnega selitvenega prirasta (8,5 na 1.000 prebivalcev) nekoliko povečalo.

Izobrazbena sestava prebivalstva v starosti 25–64 let je regijo uvrstila v sredino: višje- ali visokošolsko izobrazbo je imelo 30,1 % prebivalcev, kar je bilo 3,2 odstotne točke pod državnim povprečjem. Z 10,6 % prebivalcev, ki so končali največ osnovno šolo, je imela regija drugi najnižji delež v državi, nižji je bil le v osrednjeslovenski regiji (9,9 %). Srednješolsko izobrazbo je doseglo 59,3 % prebivalcev, kar je predstavljalo drugi najvišji delež v Sloveniji.

Delež novorojenih otrok, katerih starši ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, je znašal 63,6 %, kar je bil tretji najvišji delež v Sloveniji – višje vrednosti sta imeli pomurska in koroška. Povprečna starost žensk ob rojstvu vseh otrok je v podravski in gorenjski regiji znašala 30,9 leta, nekoliko pod slovenskim povprečjem (31,1 leta). Delež tretjerojenih ali otrok višjega reda je bil eden najnižjih, znašal je 14,9 %.

Regija je izstopala tudi po najnižjem deležu poročenih prebivalcev (starih nad 15 let), teh je bilo okoli 40 %, 7 odstotnih točk manj kot v regijah z najvišjim deležem poročenih (goriški in primorsko-notranjski). Kljub temu so tu na 1.000 prebivalcev sklenili največ zakonskih zvez v državi (3,4). Hkrati pa je bil delež razvezanih prebivalcev v tej in osrednjeslovenski regiji drugi najvišji (7,7 %). Povprečna starost umrlih je v podravski regiji in v jugovzhodni Sloveniji znašala 78 let, nižja je bila samo v pomurski.

Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije je bila leta 2023 druga najnižja v Sloveniji, saj je znašala 64,5 %. Nižji delež delovno aktivnih oseb med delovno sposobnimi prebivalci (15–64 let) so imeli le v pomurski (62,0 %). Stopnja brezposelnosti je bila 4,3 %, kar je v tej in obalno-kraški regiji pomenilo tretjo najvišjo brezposelnost. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 18,4 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, kar v primerjavi z drugimi regijami ni bilo veliko. Manj jih je odhajalo na delo v drugo regijo le iz osrednjeslovenske (10,4 %) in goriške (17,6 %). Tisti, ki so delali v drugi regiji, so se večinoma zaposlovali v osrednjeslovenski (52 %) in savinjski (25 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je znašala 1.345 EUR, kar je bilo približno 7 % oz. 100 EUR manj od slovenskega povprečja.

Podravska regija je v 2023 ustvarila 12,6 % bruto dodane vrednosti Slovenije; na drugem mestu je sledila osrednjeslovenski, ki je prispevala največji delež (39,3 %). Bruto domači proizvod na prebivalca je znašal 24.527 EUR, kar je bilo 19 % manj od državnega povprečja. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v podravski tretji najnižji in je znašal 16.109 EUR. Od povprečja na ravni države (16.615 EUR) je bil nižji za 3 %. 

Tukaj je delovalo okoli 30.700 podjetij. Skupno so zaposlovala skoraj 139.200 ljudi oziroma vsako v povprečju 4,5 osebe.

Prebivalci podravske regije so svoje splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili s 7,7 (na lestvici od 0 do 10), kar je bilo enako slovenskemu povprečju. To oceno so podali tudi prebivalci goriške in primorsko-notranjske regije.

Stopnja tveganja revščine (16,4 %) in stopnja tveganja socialne izključenosti (17,5 %) sta bili v podravski regiji med najvišjimi. Poleg tega je imela regija najvišjo stopnjo zelo nizke delovne intenzivnosti; 5,3 % oseb, starih 0–64 let, je živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (stari 18–64 let) so delali manj kot petino razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. Delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe, je bil v tej in koroški regiji najnižji (3 %).

Na 1.000 prebivalcev so imeli 569 osebnih avtomobilov, kar je bilo 10 manj od povprečja v državi, avtomobili pa so bili stari 11,1 leta, kar je bilo enako povprečju.

Nastalo je 488 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 30 kg manj od povprečja v Sloveniji. Ločeno so jih zbrali 74 %. Iz javnega vodovoda je bilo gospodinjstvom dobavljene 37,1 m³ vode na prebivalca, kar je bilo pod državnim povprečjem.

Okoli tretjina prebivalcev regije je na sredini leta 2023 živela v občini Maribor (113.245). Ta je bila s 148 km² vodilna v regiji tudi po površini, čeprav je bila med slovenskimi občinami šele 40., in gostoti poseljenosti (768 prebivalcev na km²). Sledila je občina Miklavž na Dravskem polju (572 prebivalcev na km²). Manj kot 3.000 prebivalcev je imelo 18 občin v regiji, najmanj jih je imela občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah (1.194).