Delovno aktivno prebivalstvo, december 2022
Rast števila delovno aktivnih najopaznejša v predelovalnih dejavnostih
Število delovno aktivnih oseb se je na mesečni ravni povečalo za 0,4 % in doseglo novo najvišjo vrednost. V primerjavi s koncem leta 2012 je zraslo za 18,0 %. Konec decembra 2022 je delovalo 158 invalidskih podjetij.
Delovno aktivnih oseb znova več
Delovno aktivnih je bilo približno 935.300 oseb. To je nova rekordna vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnih prebivalcih. V primerjavi s koncem leta 2021 pa se je njihovo število dvignilo za 2,0 % ali za nekaj manj kot 18.600 oseb.
V primerjavi z mesecem prej se je izraziteje povečalo število delovno aktivnih moških (za 0,9 %, na nekaj manj kot 517.000). Število delovno aktivnih žensk je po treh zaporednih mesecih rasti upadlo, in sicer za 0,1 % (na približno 418.400). Na letni ravni se je število delovno aktivnih dvignilo pri obeh spolih, pri moških za 2,2 % in pri ženskah za 1,8 %.
Število samozaposlenih oseb se v primerjavi s prejšnjim mesecem ni občutneje spremenilo, število zaposlenih pa se je povečalo (za nekaj več kot 4.100 ali za 0,5 %).
Zasebni sektor zaposluje nekaj manj kot tri četrtine delovno aktivnih prebivalcev
V zasebnem sektorju je bilo zaposlenih 73,5 % delovno aktivnih oseb (približno 687.700). To je bilo za 2,5 % več kot konec leta 2021 in za 22,4 % več kot konec leta 2012. Delež moških v zasebnem sektorju je konec prejšnjega leta znašal 62,0 % (oziroma nekaj več kot 426.400), delež žensk pa 38,0 % (približno 261.300). V javnem sektorju je bilo zaposlenih 26,5 % delovno aktivnih oseb (približno 247.600). To je bilo za 0,7 % več kot konec leta 2021 in za 7,2 % več kot konec leta 2012. Delež moških v javnem sektorju je konec leta 2022 obsegal 36,6 % (nekaj več kot 90.500), delež žensk pa 63,4 % (nekaj manj kot 157.100).
Število delovno aktivnih prebivalcev večje v vseh statističnih regijah delovnega mesta
Na ravni statističnih regij (po regiji delovnega mesta) se je število delovno aktivnih v letni primerjavi najbolj povečalo v osrednjeslovenski regiji, in sicer za nekaj več kot 7.200 oseb (ali za 2,2 %), najmanj pa v pomurski regiji, za nekaj manj kot 300 oseb (ali za 0,8 %). V primerjavi s koncem leta 2012 se je njihovo število prav tako najbolj povečalo v osrednjeslovenski regiji (za 23,6 % oziroma za približno 63.400 oseb), najmanj pa v primorsko-notranjski regiji (za 7,4 % oziroma za nekaj manj kot 1.200 oseb).
Rast v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih izrazito povečalo v predelovalnih dejavnostih (za nekaj manj kot 2.100 oseb ali za 1,0 %) ter v gradbeništvu (za nekaj več kot 1.800 oseb ali za 2,5 %). V gradbeništvu je bila rast najobčutnejša v skupini dejavnosti inštaliranje pri gradnjah, in sicer za nekaj manj kot 1.200 oseb (oziroma za 7,7 %).
V letni primerjavi se je število delovno aktivnih najbolj dvignilo v gradbeništvu, in sicer za približno 5.300 oseb (ali za 7,4 %), najbolj pa je upadlo v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, in sicer za približno 750 (ali za 3,0 %).
V primerjavi s koncem leta 2012 je število delovno aktivnega prebivalstva najbolj zraslo v predelovalnih dejavnostih (za približno 35.900 oseb ali za 20,1 %), najizrazitejši upad pa je bil prav tako v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za nekaj več kot 12.600 ali za 33,7 %).
Delež delovno aktivnih oseb z višje- ali visokošolsko izobrazbo zrasel
Konec prejšnjega leta je bilo 54,8 % delovno aktivnih s srednješolsko izobrazbo oziroma za 2,9 odstotne točke manj kot pred desetletjem. Prav tako je za 3,7 odstotne točke upadel delež oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo (na 9,2 %). Po drugi strani pa se je za 6,6 odstotne točke v primerjavi z letom 2012 povečal delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo (na 36,0 %). Izrazitejše spremembe v izobrazbeni strukturi so se zgodile pri ženskah. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela višje- ali visokošolsko izobrazbo (47,8 %); to je bilo za 9,5 odstotne točke več kot pred desetimi leti. Delež žensk s srednješolsko izobrazbo se je v omenjeni primerjavi zmanjšal za 5,9 odstotne točke (na 44,7 %), z osnovnošolsko izobrazbo pa za 3,7 odstotne točke (na 7,5 %).
Konec leta 2022 je bilo največ delovno aktivnih oseb v starostnem razredu 40–44 let, in sicer približno 138.300 oseb ali 14,8 % vseh delovno aktivnih.
V desetletni primerjavi se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v razredu 55–59 let (za 87,9 %), najbolj zmanjšalo pa v razredu 30–34 let (za 11,0 %). Število delovno aktivnih moških se je v tem obdobju najbolj povečalo v razredu 60–64 let (za 256,2 %), delovno aktivnih žensk pa v razredu 55–59 let (za 160,2 %). V starostnem razredu 30–34 let je število najbolj upadlo tako pri moških (za 8,4 %) kot pri ženskah (za 14,0 %).
Invalidskih podjetij več kot pred letom dni
Ob koncu prejšnjega leta je bilo v Registru invalidskih podjetij vpisanih 158 podjetij z najmanj eno zaposleno osebo, število teh pa se vse od leta 2018 povečuje. Skupno je bilo v teh podjetjih zaposlenih približno 11.600 delovno aktivnih (ali 1,2 % več kot v prejšnjem decembru), od tega nekaj več kot 6.000 invalidnih oseb (55,9 % je bilo moških in 44,1 % žensk).
Več kot tri četrtine zaposlenih oseb v invalidskih podjetjih je bilo zaposlenih v zasebnem sektorju (76,5 % ali nekaj več kot 8.900). Na letni ravni je bilo povečanje števila zaposlenih oseb izrazitejše v javnem sektorju (za 5,6 %, na približno 2.700). V invalidskih podjetjih so prevladovali zaposleni s srednješolsko izobrazbo (62,1 %). Na letni ravni pa je izraziteje zraslo število oseb z višje- ali visokošolsko izobrazbo (za 3,8 %, na nekaj manj kot 2.000).
Tabele z najnovejšimi podatki, tudi o invalidskih podjetjih, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivnih je bilo približno 935.300 oseb. To je nova rekordna vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnih prebivalcih. V primerjavi s koncem leta 2021 pa se je njihovo število dvignilo za 2,0 % ali za nekaj manj kot 18.600 oseb.
V primerjavi z mesecem prej se je izraziteje povečalo število delovno aktivnih moških (za 0,9 %, na nekaj manj kot 517.000). Število delovno aktivnih žensk je po treh zaporednih mesecih rasti upadlo, in sicer za 0,1 % (na približno 418.400). Na letni ravni se je število delovno aktivnih dvignilo pri obeh spolih, pri moških za 2,2 % in pri ženskah za 1,8 %.
Število samozaposlenih oseb se v primerjavi s prejšnjim mesecem ni občutneje spremenilo, število zaposlenih pa se je povečalo (za nekaj več kot 4.100 ali za 0,5 %).
Zasebni sektor zaposluje nekaj manj kot tri četrtine delovno aktivnih prebivalcev
V zasebnem sektorju je bilo zaposlenih 73,5 % delovno aktivnih oseb (približno 687.700). To je bilo za 2,5 % več kot konec leta 2021 in za 22,4 % več kot konec leta 2012. Delež moških v zasebnem sektorju je konec prejšnjega leta znašal 62,0 % (oziroma nekaj več kot 426.400), delež žensk pa 38,0 % (približno 261.300). V javnem sektorju je bilo zaposlenih 26,5 % delovno aktivnih oseb (približno 247.600). To je bilo za 0,7 % več kot konec leta 2021 in za 7,2 % več kot konec leta 2012. Delež moških v javnem sektorju je konec leta 2022 obsegal 36,6 % (nekaj več kot 90.500), delež žensk pa 63,4 % (nekaj manj kot 157.100).
Število delovno aktivnih prebivalcev večje v vseh statističnih regijah delovnega mesta
Na ravni statističnih regij (po regiji delovnega mesta) se je število delovno aktivnih v letni primerjavi najbolj povečalo v osrednjeslovenski regiji, in sicer za nekaj več kot 7.200 oseb (ali za 2,2 %), najmanj pa v pomurski regiji, za nekaj manj kot 300 oseb (ali za 0,8 %). V primerjavi s koncem leta 2012 se je njihovo število prav tako najbolj povečalo v osrednjeslovenski regiji (za 23,6 % oziroma za približno 63.400 oseb), najmanj pa v primorsko-notranjski regiji (za 7,4 % oziroma za nekaj manj kot 1.200 oseb).
Rast v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih
Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih izrazito povečalo v predelovalnih dejavnostih (za nekaj manj kot 2.100 oseb ali za 1,0 %) ter v gradbeništvu (za nekaj več kot 1.800 oseb ali za 2,5 %). V gradbeništvu je bila rast najobčutnejša v skupini dejavnosti inštaliranje pri gradnjah, in sicer za nekaj manj kot 1.200 oseb (oziroma za 7,7 %).
V letni primerjavi se je število delovno aktivnih najbolj dvignilo v gradbeništvu, in sicer za približno 5.300 oseb (ali za 7,4 %), najbolj pa je upadlo v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, in sicer za približno 750 (ali za 3,0 %).
V primerjavi s koncem leta 2012 je število delovno aktivnega prebivalstva najbolj zraslo v predelovalnih dejavnostih (za približno 35.900 oseb ali za 20,1 %), najizrazitejši upad pa je bil prav tako v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za nekaj več kot 12.600 ali za 33,7 %).
Delež delovno aktivnih oseb z višje- ali visokošolsko izobrazbo zrasel
Konec prejšnjega leta je bilo 54,8 % delovno aktivnih s srednješolsko izobrazbo oziroma za 2,9 odstotne točke manj kot pred desetletjem. Prav tako je za 3,7 odstotne točke upadel delež oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo (na 9,2 %). Po drugi strani pa se je za 6,6 odstotne točke v primerjavi z letom 2012 povečal delež delovno aktivnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo (na 36,0 %). Izrazitejše spremembe v izobrazbeni strukturi so se zgodile pri ženskah. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela višje- ali visokošolsko izobrazbo (47,8 %); to je bilo za 9,5 odstotne točke več kot pred desetimi leti. Delež žensk s srednješolsko izobrazbo se je v omenjeni primerjavi zmanjšal za 5,9 odstotne točke (na 44,7 %), z osnovnošolsko izobrazbo pa za 3,7 odstotne točke (na 7,5 %).
Konec leta 2022 je bilo največ delovno aktivnih oseb v starostnem razredu 40–44 let, in sicer približno 138.300 oseb ali 14,8 % vseh delovno aktivnih.
V desetletni primerjavi se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v razredu 55–59 let (za 87,9 %), najbolj zmanjšalo pa v razredu 30–34 let (za 11,0 %). Število delovno aktivnih moških se je v tem obdobju najbolj povečalo v razredu 60–64 let (za 256,2 %), delovno aktivnih žensk pa v razredu 55–59 let (za 160,2 %). V starostnem razredu 30–34 let je število najbolj upadlo tako pri moških (za 8,4 %) kot pri ženskah (za 14,0 %).
Invalidskih podjetij več kot pred letom dni
Ob koncu prejšnjega leta je bilo v Registru invalidskih podjetij vpisanih 158 podjetij z najmanj eno zaposleno osebo, število teh pa se vse od leta 2018 povečuje. Skupno je bilo v teh podjetjih zaposlenih približno 11.600 delovno aktivnih (ali 1,2 % več kot v prejšnjem decembru), od tega nekaj več kot 6.000 invalidnih oseb (55,9 % je bilo moških in 44,1 % žensk).
Več kot tri četrtine zaposlenih oseb v invalidskih podjetjih je bilo zaposlenih v zasebnem sektorju (76,5 % ali nekaj več kot 8.900). Na letni ravni je bilo povečanje števila zaposlenih oseb izrazitejše v javnem sektorju (za 5,6 %, na približno 2.700). V invalidskih podjetjih so prevladovali zaposleni s srednješolsko izobrazbo (62,1 %). Na letni ravni pa je izraziteje zraslo število oseb z višje- ali visokošolsko izobrazbo (za 3,8 %, na nekaj manj kot 2.000).
Tabele z najnovejšimi podatki, tudi o invalidskih podjetjih, so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delovno aktivno prebivalstvo, Slovenija
|
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.