Strukturna statistika plač, podrobni podatki, 2021

Povprečna mesečna neto plača za 6 % višja tako pri moških kot pri ženskah

Končni podatki strukturne statistike plač se razlikujejo od začasnih podatkov, predstavljenih v objavi Strukturna statistika plač, 2021 dne 15. 9. 2022. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v Sloveniji je v 2021 znašala 1.331 EUR oz. za 6 % več kot leto prej. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih je bila v primerjavi z letom prej pri moških višja za 5,9 %, pri ženskah pa za 6,0 % (prva je znašala 1.354 EUR, druga pa 1.302 EUR).

Povprečno mesečno neto plačo pod državnim/slovenskim povprečjem prejelo 63,7 % zaposlenih

Mediana mesečne neto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je znašala 1.141 EUR (pri moških 1.158 EUR in pri ženskah 1.119 EUR). Povprečna mesečna neto plača polovice zaposlenih je bila tako nižja od 1.141 EUR. Prvi kvartil porazdelitve je znašal 895 EUR, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna neto plača četrtine (25 %) zaposlenih nižja od tega zneska. Po drugi strani je samo desetina (10 %) zaposlenih imela povprečno mesečno neto plačo, višjo od 2.081 EUR, in samo odstotek (1 %) zaposlenih je prejel povprečno mesečno neto plačo, višjo od 3.701 EUR.

Plačna vrzel med spoloma za 0,4 odstotne točke manjša kot leto prej

Razlika v plačah moških in žensk je v opazovanem letu znašala 3,8 %, v sektorju država 15,7 % in v zasebnem sektorju 7,2 % (v prvem za 0,7, v drugem pa za 0,6 odstotne točke manj kot v 2020). Višja je izobrazba, večja je praviloma plačna razlika med spoloma. Tako je bila med zaposlenimi z višje- oz. visokošolsko izobrazbo plačna vrzel 15,9-odstotna (v 2020 je znašala 17,2 %), med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo ali manj pa 11,8-odstotna (v 2020: 12,8 %). V sektorju država je bila največja plačna vrzel med zaposlenimi s srednješolsko izobrazbo (24,3 %); v primerjavi z letom pred tem se je povečala za 0,9 odstotne točke. V zasebnem sektorju je bila pričakovano najvišja med zaposlenimi z višje- oz. visokošolsko izobrazbo (18,0 %).

Ginijev koeficient neto plač v Sloveniji znašal 23,5 %

Neenakost v porazdelitvi plač običajno merimo z Ginijevim koeficientom. Plače so v Sloveniji bolj neenakomerno porazdeljene med moškimi kot med ženskami, saj je Ginijev koeficient neto plač pri prvih znašal 24,0 %, pri drugih pa 22,7 %. S starostjo zaposlenih seveda neenakost v porazdelitvi plač narašča, kar prikazuje tudi Ginijev koeficient: v starostni skupini 15–24 let je znašal 12,3 %, v starostni skupini 35–44 let 22,6 % in med zaposlenimi, starimi 65 let ali več, 29,8 %. Enak trend je opaziti tudi pri izobrazbeni strukturi zaposlenih – med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je znašal 12,9 %, med zaposlenimi z najvišjo izobrazbo pa 23,5 %.

Neenakost v porazdelitvi plač je torej značilna za bolje plačana delovna mesta, višje izobražene zaposlene ipd. Največjo neenakost v porazdelitvi neto plač je bilo v 2021 opaziti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (25,8 %) ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih (25,6 %), najmanjšo pa v gostinstvu (14,5 %). Po poklicnih skupinah je bil najvišji Ginijev koeficient (32,6 %) izmerjen med zakonodajalci/zakonodajalkami, visokimi uradniki/visokimi uradnicami in menedžerji/menedžerkami, najnižji pa med poklici za preprosta dela (11,0 %).

Z vidika državljanstva v povprečju največ zaslužili državljani Slovenije

Državljani Slovenije so v 2021 v povprečju mesečno zaslužili 1.370 EUR neto. To je bilo za 13,5 % več kot državljani drugih držav EU in 46,1 % več kot državljani držav zunaj EU. Največ so zaslužili državljani drugih držav EU, ki so v Sloveniji opravljali poklic zakonodajalca/zakonodajalke, visokega uradnika/visoke uradnice, menedžerja/menedžerke, in sicer 2.696 EUR neto na mesec. To je bilo za 29,4 % več kot državljani Slovenije in za več kot 100,0 % več kot državljani držav zunaj EU. Več od državljanov Slovenije so zaslužili še zaposleni v skupini poklicev strokovnjaki/strokovnjakinje, prav tako državljani drugih držav EU, vendar razlika tu ni bila tako velika (prvi so zaslužili 1.758 EUR neto na mesec, drugi 1.747 EUR, državljani držav zunaj EU pa 1.452 EUR). Državljani držav zunaj EU so torej opravljali slabše plačana dela.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.