Strukturna statistika plač, oktober 2023
Ženske za delo v oktobru 2023 neto zaslužile 4,5 % manj kot moški
Povprečna mesečna bruto plača oseb, zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah v Sloveniji, je za oktober 2023 znašala 2.187,98 EUR. Z vidika kohezijske regije delovnega mesta je bila v vzhodni Sloveniji za 7,3 % nižja, v zahodni Sloveniji pa za 5,9 % višja od povprečja.
Povprečno mesečno bruto plačo, nižjo od slovenskega povprečja, prejelo 64 % zaposlenih
Po podatkih strukturne statistike plač je za delo v oktobru 2023 od skupno 813.906 zaposlenih, ki so prejeli plačo, 64,0 % oseb prejelo povprečno mesečno bruto plačo, nižjo od slovenskega povprečja.
Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je za oktober 2023 znašala 1.839,50 EUR; pri moških 1.885,94 EUR in pri ženskah 1.786,64 EUR. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih je bila torej nižja od 1.839,50 EUR. Po drugi strani pa je samo desetina zaposlenih mesečno prejela več kot 3.574,73 EUR, samo 1 % pa več kot 7.131,64 EUR.
Pri fizičnih osebah najvišja neto plača v starostni skupini 45–54 let, pri pravnih osebah pa v skupini 65+
Zaposleni so v povprečju mesečno prejeli 1.424,78 EUR neto, moški so zaslužili 2,1 % več, ženske pa 2,5 % manj. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je znašala 1.452,97 EUR, pri fizičnih osebah pa 965,65 EUR. Pri slednjih so najvišjo prejeli v starostni skupini 45–54 let (999,36 EUR), pri pravnih osebah pa zaposleni, stari 65 let ali več.
Čeprav so ženske v starosti 65+ let, zaposlene tako pri pravnih kot tudi pri fizičnih osebah, zaslužile več od moških, pa je razlika pri slednjih, tj. pri zaposlenih pri fizičnih osebah, precej večja, saj so ženske tu zaslužile za 18,2 % več kot moški. Razlika v povprečni neto plači žensk in moških, zaposlenih pri pravnih osebah, je bila 1,4 % v korist prvih.
Med ženskami najvišja v javnem in zasebnem sektorju v osrednjeslovenski, najnižja pa v zasebnem sektorju v primorski statistični regiji
Ženske so za delo v oktobru 2023 zaslužile v povprečju 1.389,09 EUR neto ali za 4,5 % manj kot moški. Tako v javnem kot zasebnem sektorju so najvišjo mesečno neto plačo prejele zaposlene v osrednjeslovenski statistični regiji (v prvem 1.654,36 EUR, v drugem pa 1.417,99 EUR). Najmanj so v javnem sektorju zaslužile ženske v zasavski regiji, kar 12,3 % manj kot zaposlene v osrednjeslovenski regiji. V zasebnem sektorju je bila razlika še opaznejša, saj so ženske v primorski regiji – v tej so imele v povprečju najnižjo neto plačo v Sloveniji (1.112,77 EUR) – prejele za 21,5 % manj kot tiste v osrednjeslovenski regiji.
Plačna razlika med moškimi in ženskami v Sloveniji večja pri osebah z višjo izobrazbo
Povprečna mesečna neto plača žensk z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bila za oktober 2023 za 10,2 % nižja od moške, tistih s srednješolsko izobrazbo za 12,1 % in tistih z višjo- ali visokošolsko izobrazbo za 15,9 %. Ta trend je značilen samo za zasebni sektor, medtem ko je bilo v javnem sektorju ravno obrnjeno – v tem je bila plačna razlika med spoloma največja med tistimi z najnižjo izobrazbo (21,3 %) ter se je zmanjševala do tistih z najvišjo izobrazbo (ženske so v povprečju prejele za 16,4 % neto manj).
Ženske dosegle višjo neto plačo samo v starostni skupini 65+ let
S starostjo se povprečna mesečna plača zvišuje. Zaposleni, stari 65 let ali več, so za delo v oktobru 2023 zaslužili 1.688,03 EUR neto. To je bilo za 64,2 % več kot mladi zaposleni (15–24 let) in za 18,5 % več od slovenskega povprečja. Zanimivo je, da so v najvišji starostni skupini ženske neto zaslužile v povprečju več kot moški, in sicer za 2,4 %. Povprečna mesečna neto plača žensk, starih 65+, je tako znašala 1.715,23 EUR.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Po podatkih strukturne statistike plač je za delo v oktobru 2023 od skupno 813.906 zaposlenih, ki so prejeli plačo, 64,0 % oseb prejelo povprečno mesečno bruto plačo, nižjo od slovenskega povprečja.
Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je za oktober 2023 znašala 1.839,50 EUR; pri moških 1.885,94 EUR in pri ženskah 1.786,64 EUR. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih je bila torej nižja od 1.839,50 EUR. Po drugi strani pa je samo desetina zaposlenih mesečno prejela več kot 3.574,73 EUR, samo 1 % pa več kot 7.131,64 EUR.
Pri fizičnih osebah najvišja neto plača v starostni skupini 45–54 let, pri pravnih osebah pa v skupini 65+
Zaposleni so v povprečju mesečno prejeli 1.424,78 EUR neto, moški so zaslužili 2,1 % več, ženske pa 2,5 % manj. Povprečna mesečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je znašala 1.452,97 EUR, pri fizičnih osebah pa 965,65 EUR. Pri slednjih so najvišjo prejeli v starostni skupini 45–54 let (999,36 EUR), pri pravnih osebah pa zaposleni, stari 65 let ali več.
Čeprav so ženske v starosti 65+ let, zaposlene tako pri pravnih kot tudi pri fizičnih osebah, zaslužile več od moških, pa je razlika pri slednjih, tj. pri zaposlenih pri fizičnih osebah, precej večja, saj so ženske tu zaslužile za 18,2 % več kot moški. Razlika v povprečni neto plači žensk in moških, zaposlenih pri pravnih osebah, je bila 1,4 % v korist prvih.
Med ženskami najvišja v javnem in zasebnem sektorju v osrednjeslovenski, najnižja pa v zasebnem sektorju v primorski statistični regiji
Ženske so za delo v oktobru 2023 zaslužile v povprečju 1.389,09 EUR neto ali za 4,5 % manj kot moški. Tako v javnem kot zasebnem sektorju so najvišjo mesečno neto plačo prejele zaposlene v osrednjeslovenski statistični regiji (v prvem 1.654,36 EUR, v drugem pa 1.417,99 EUR). Najmanj so v javnem sektorju zaslužile ženske v zasavski regiji, kar 12,3 % manj kot zaposlene v osrednjeslovenski regiji. V zasebnem sektorju je bila razlika še opaznejša, saj so ženske v primorski regiji – v tej so imele v povprečju najnižjo neto plačo v Sloveniji (1.112,77 EUR) – prejele za 21,5 % manj kot tiste v osrednjeslovenski regiji.
Plačna razlika med moškimi in ženskami v Sloveniji večja pri osebah z višjo izobrazbo
Povprečna mesečna neto plača žensk z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je bila za oktober 2023 za 10,2 % nižja od moške, tistih s srednješolsko izobrazbo za 12,1 % in tistih z višjo- ali visokošolsko izobrazbo za 15,9 %. Ta trend je značilen samo za zasebni sektor, medtem ko je bilo v javnem sektorju ravno obrnjeno – v tem je bila plačna razlika med spoloma največja med tistimi z najnižjo izobrazbo (21,3 %) ter se je zmanjševala do tistih z najvišjo izobrazbo (ženske so v povprečju prejele za 16,4 % neto manj).
Ženske dosegle višjo neto plačo samo v starostni skupini 65+ let
S starostjo se povprečna mesečna plača zvišuje. Zaposleni, stari 65 let ali več, so za delo v oktobru 2023 zaslužili 1.688,03 EUR neto. To je bilo za 64,2 % več kot mladi zaposleni (15–24 let) in za 18,5 % več od slovenskega povprečja. Zanimivo je, da so v najvišji starostni skupini ženske neto zaslužile v povprečju več kot moški, in sicer za 2,4 %. Povprečna mesečna neto plača žensk, starih 65+, je tako znašala 1.715,23 EUR.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Povprečne mesečne bruto plače po statusu zaposlitve in spolu, Slovenija, oktober 2023
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Povprečne mesečne neto plače po starostnih skupinah in ravni dosežene izobrazbe (KLASIUS-SRV), Slovenija, oktober 2023
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Skladno z načrtom prenove statističnih raziskovanj o plačah smo s podatki strukturne statistike plač za leto 2023 prešli na uporabo novega administrativnega podatkovnega vira. Podatki prikazujejo povprečno mesečno plačo v oktobru, kot reprezentativnem mesecu, za izračun povprečnih mesečnih bruto plač pa smo uporabili podatke iz obračuna davčnega odtegljaja za dohodke, od katerih se obračunajo davčni odtegljaj in/ali prispevki za socialno varnost (obrazec REK-O).
Podatki strukturne statistike plač so tako v tabelah z ločenim prikazom podatkov za zaposlene pri pravnih osebah primerljivi z mesečnimi podatki o plačah zaposlenih pri pravnih osebah v oktobru, saj so oboji izračunani iz istega (novega) podatkovnega vira.
S podatki za leto 2023 je prišlo do preloma serije podatkov, saj smo do leta 2022 uporabljali drug vir (za začasne podatke, preliminarne kontrolne podatke in za končne odmerne podatke iz napovedi za odmero dohodnine, ki so bili na letni ravni). Poleg tega so bile prej zaradi letne periodike vira v raziskovanje strukturna statistika plač zajete samo zaposlene osebe, ki so celotno opazovano leto opravljale isti poklic, in to s polnim delovnim časom (tj. vsaj 36 ur na teden) in pri istem delodajalcu (če je ta celotno leto opravljal isto dejavnost), ter so v opazovanem letu prejele vsaj 90 % letne minimalne plače. Za izračun povprečne mesečne plače v strukturni statistiki plač so se do leta 2022 uporabili podatki o letnih dohodkih iz naslova plač, nadomestil plač in povračil stroškov v zvezi z delom (dohodninska vrsta dohodka 1101) in plačilo za poslovno uspešnost (dohodninska vrsta dohodka 1111 na obrazcu za odmero dohodnine), ki smo jih preračunali na mesec.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Podatki strukturne statistike plač so tako v tabelah z ločenim prikazom podatkov za zaposlene pri pravnih osebah primerljivi z mesečnimi podatki o plačah zaposlenih pri pravnih osebah v oktobru, saj so oboji izračunani iz istega (novega) podatkovnega vira.
S podatki za leto 2023 je prišlo do preloma serije podatkov, saj smo do leta 2022 uporabljali drug vir (za začasne podatke, preliminarne kontrolne podatke in za končne odmerne podatke iz napovedi za odmero dohodnine, ki so bili na letni ravni). Poleg tega so bile prej zaradi letne periodike vira v raziskovanje strukturna statistika plač zajete samo zaposlene osebe, ki so celotno opazovano leto opravljale isti poklic, in to s polnim delovnim časom (tj. vsaj 36 ur na teden) in pri istem delodajalcu (če je ta celotno leto opravljal isto dejavnost), ter so v opazovanem letu prejele vsaj 90 % letne minimalne plače. Za izračun povprečne mesečne plače v strukturni statistiki plač so se do leta 2022 uporabili podatki o letnih dohodkih iz naslova plač, nadomestil plač in povračil stroškov v zvezi z delom (dohodninska vrsta dohodka 1101) in plačilo za poslovno uspešnost (dohodninska vrsta dohodka 1111 na obrazcu za odmero dohodnine), ki smo jih preračunali na mesec.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
