Mednarodni dan družin

V Svetovni raziskavi vrednot, ki je bila izvedena v okviru raziskovanja Slovensko javno mnenje v letu 2011, je družino kot najpomembnejšo vrednoto v življenju prepoznalo 89 % polnoletnih prebivalcev Slovenije. Družinski zakonik, sprejet v letu 2017, opredeljuje družino kot življenjsko skupnost otroka, mlajšega od 18 let, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) šteje  v razlagi osnovnega pomena pojma družina otroke za ključni element skupnosti, ki ji pravimo družina. V drugem, širšem pomenu pa SSKJ opredeljuje družino kot skupino ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi (rodbina) in v tem pomenu lahko za člane svoje družine štejemo tudi sorodnike, ki ne živijo skupaj, ampak drugje v Sloveniji ali lahko po celem svetu. V statistiki se pojem družina razume nekoliko drugače, saj temelji na mednarodnih priporočilih za popise prebivalstva; pri popisih prebivalstva se namreč na podlagi podatkov o prebivanju na istem naslovu v istem stanovanju in istem gospodinjstvu, v naslednji fazi pa na podlagi razmerij med člani gospodinjstva, izpeljejo tudi podatki o družinah. Statistično je družina skupnost dveh oseb iste generacije (zakoncev, partnerjev) brez otrok ali z otroki ali skupnost enega od staršev z otroki, pri čemer starost otrok ni omejena.

Osem prebivalcev od desetih živi v družini

Po podatkih iz registrskega popisa prebivalstva je bilo na začetku leta 2018 v Sloveniji 577.544 družin, v katerih je živelo skoraj 1,68 milijona prebivalcev (81 % vseh prebivalcev); 300.000 od teh je bilo zakoncev oz. partnerjev brez otrok, 709.000 staršev z otroki in 668.000 otrok. Največ prebivalcev je živelo v družini poročenega para z otroki (800.000), druga največja skupina so bili tisti, ki so živeli v enostarševski družini matere z otroki (280.000). Najmlajši starši so bili stari 15 let, najstarejši otroci pa več kot 80 let (vsi otroci, stari 72 ali več let, so živeli samo z enim staršem, od teh pa vsi, razen dveh, z materjo). Pri spremembah družinskega položaja posameznikov je ključni dejavnik starost. S starostjo se povečuje delež prebivalcev, ki živijo v družini brez otrok (ker so si ti večinoma ustvarili svoje družine). Delež prebivalcev, ki živijo sami z otroki (brez zakonca/partnerja), je pri vseh starostih od 30 do 74 let zelo podoben, po tej starosti pa se skoraj podvoji (predvsem kot posledica ovdovelosti enega od staršev oz. sozakoncev/partnerjev). S staranjem staršev se spreminja tudi razmerje med deležem otrok v dvo- oz. enostarševskih družinah (zaradi smrti enega od staršev).

Ovdovela mati je najpogosteje ožji sorodnik, ki kot nedružinski član živi skupaj z družino svojega otroka

V t. i. razširjenih družinskih gospodinjstvih je poleg družinskih članov (teh je bilo skupaj 131.500) prebival vsaj še en sorodnik (teh je bilo skupaj 32.500) ali oseba, ki z nobenim članom družine ni bila v sorodstvu (teh je bilo skupaj 11.600). Gospodinjstva tega tipa sestavljajo najpogosteje zakonski par z otroki in eden od staršev enega od sozakoncev, običajno mati oz. tašča. Teh je bilo štirikrat več kot očetov oz. tastov. Matere oz. tašče in očetje oz. tasti enega od sozakoncev so predstavljali kar 75 % vseh sorodnikov, ki so živeli v takem družinskem gospodinjstvu, pa statistično niso imeli svoje družine. Druga najštevilnejša skupina sorodnikov v takem tipu gospodinjstva so bili (praviloma samski) bratje in sestre zakoncev (9 %); sledili so jim vnuki (6 %). Preostalo so bili drugi sorodniki (stari starš, nečak, stric/teta, zet/snaha, svak …) in ti so ustvarjali zelo pestro sorodstveno sestavo znotraj posameznega gospodinjstva tega tipa; ugotovili smo skoraj 300 različnih kombinacij sorodstvenih razmerij.

Eden od tipov gospodinjstev so tudi t. i. nedružinska gospodinjstva. V takih gospodinjstvih je na začetku leta 2018 živelo 37.000 prebivalcev; več kot polovico od teh so sestavljali samo nesorodniki. Polovico sorodnikov v teh gospodinjstvih so predstavljali bratje in sestre brez staršev (10.000); 87 % od teh ni bilo nikoli poročenih. 4.000 prebivalcev, živečih v teh gospodinjstvih, je sestavljalo  skupnost starega starša in vnukov.

Če ne upoštevamo enočlanskih gospodinjstev (270.000 oseb) in članov skupinskih in posebnih gospodinjstev (39.000 oseb), lahko povzamemo, da je 1. 1. 2018 živelo v istem gospodinjstvu z vsaj enim sorodnikom (ožjim ali bolj oddaljenim) 98,2 % prebivalcev Slovenije.  

303.000 prebivalcev živi v gospodinjstvih, v katerih sobivajo vsaj tri generacije

Gospodinjstva s tremi ali več generacijami imajo v povprečju več kot 5 članov, kar je še enkrat več, kot je povprečna velikost vseh gospodinjstev (2,46 člana). V letu 2018 smo prvič zaznali tri gospodinjstva, v katerih je živelo celo pet zaporednih generacij. 90 % prebivalcev teh gospodinjstev živi v družini (v statističnem smislu). V 60 % gospodinjstev z vsaj tremi generacijami živita vsaj dve družini (po statistični definiciji družine), v petih gospodinjstvih celo pet ali več družin.

Število vzpostavljenih družin se povečuje

Podatke o vzpostavljenih družinah, tj. družinah, v katerih prebiva vsaj en otrok, ki ni skupen biološki otrok obeh zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev, smo prvič izpeljali v letu 2011. Po teh podatkih je bilo takrat v Sloveniji 11.500 vzpostavljenih družin ali 4,0 % od vseh dvostarševskih družin. Na začetku leta 2018 jih je bilo že 14.600 (5,2 %) od 281.300 dvostarševskih družin. Med družinami zunajzakonskih parov je bilo relativno trikrat več vzpostavljenih družin (10,7 %) kot med družinami zakonskih parov (3,6 %). Povprečno število otrok je bilo v vzpostavljenih družinah višje (1,96) kot v vseh dvostarševskih družinah z otroki (1,67). V vzpostavljenih družinah je živelo 28.584 otrok, od katerih je bilo 38 % skupnih otrok ter 53 % otrok, ki so bili biološki otroci samo matere, in 9 % otrok, ki so bili biološki otroci samo očeta. Neskupni otroci so bili stari povprečno skoraj 22 let oz. so bili še enkrat starejši od skupnih otrok; ti so bili stari povprečno 11 let. V tistih vzpostavljenih družinah, v katerih je vsaj en skupen otrok star 0–4 leta, je bila povprečna starost vseh skupnih otrok 3 leta in pol, povprečna starost neskupnih otrok pa 12 let in 9 mesecev.