Odpadki, 3. četrtletje 2022
Ločeno zbranih več kot tri četrtine komunalnih odpadkov
V primerjavi z 2. četrtletjem je bila zbrana približno enaka količina odpadkov, zmanjšal pa se je delež odpadkov, predvidenih za reciklažo. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je povečal.
Med ločeno zbranimi komunalnimi odpadki največ bioloških
Skupno je bilo v 3. četrtletju zbranih 2,5 milijona ton vseh vrst odpadkov, največ je bilo mineralnih (78,7 %). Komunalni odpadki so predstavljali 10,3 % vseh zbranih odpadkov oz. 125 kg na prebivalca.
Največji, četrtinski delež zbranih komunalnih odpadkov so zajemali mešani komunalni odpadki, ki jih težje recikliramo, zato jih večina konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Ločeno smo tako zbrali 75,1 % komunalnih odpadkov, od tega 55.000 ton biorazgradljivih odpadkov (vključeni tudi tovrstni odpadki iz vrtov in parkov), 42.000 ton papirja in papirne embalaže, 35.000 ton mešane embalaže, 16.000 ton lesa in lesene embalaže ter 13.000 ton stekla. Preostala količina je bila razdeljena med druge vrste komunalnih odpadkov (npr. kosovni odpadki, druge vrste embalaže idr.).
Zbranih je bilo 31.000 ton nevarnih odpadkov (1,2 % vseh). Ločeno smo zbrali tudi 556 ton odpadnih nagrobnih sveč.
Skupno je bilo v treh četrtletjih letos zbranih okoli 7,2 milijona ton vseh vrst odpadkov, od tega 771.000 ton komunalnih. Slednjih smo zbrali ločeno 74,3 %.
Delež recikliranih odpadkov upadel
Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih skupno približno 1,7 milijona ton odpadkov, od tega okoli 58 % za zasipanje, 40 % za recikliranje in 2 % za (so)sežig z namenom pridobivanja energije.
V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bilo za recikliranje predvidenih za 17 % manj, za zasipanje pa 24 % manj odpadkov (ob približno enaki skupni količini zbranih), vendar se je po drugi strani povečala količina, predvidena za druge načine predelave in predobdelave (npr. sortiranje, biološka stabilizacija), in sicer za 38 %. Del teh odpadkov se med nadaljnjo obravnavo obdela po končnih postopkih.
Za odstranjevanje po končnih postopkih je bilo predvidenih skupno 100.000 ton odpadkov. Polovica je bila namenjena za prekrivanje odlagališč in gradnjo na odlagališčih ter trajno skladiščenje. Za postopek odlaganja na odlagališčih je bilo predvidenih skoraj 43.000 ton odpadkov, od tega 38 % komunalnih.
Skupno je bilo v treh letošnjih četrtletjih predvidenih za predelavo po končnih postopkih okoli 5,6 milijona ton odpadkov, od tega 3,4 milijona ton za zasipanje in 2,1 milijona ton za recikliranje. Preostanek (približno 100.000 ton) se je sežgal v energetske namene. Po končnih postopkih smo odstranili okoli 300.000 ton odpadkov, od tega smo na odlagališčih odložili 125.000 ton.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Skupno je bilo v 3. četrtletju zbranih 2,5 milijona ton vseh vrst odpadkov, največ je bilo mineralnih (78,7 %). Komunalni odpadki so predstavljali 10,3 % vseh zbranih odpadkov oz. 125 kg na prebivalca.
Največji, četrtinski delež zbranih komunalnih odpadkov so zajemali mešani komunalni odpadki, ki jih težje recikliramo, zato jih večina konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Ločeno smo tako zbrali 75,1 % komunalnih odpadkov, od tega 55.000 ton biorazgradljivih odpadkov (vključeni tudi tovrstni odpadki iz vrtov in parkov), 42.000 ton papirja in papirne embalaže, 35.000 ton mešane embalaže, 16.000 ton lesa in lesene embalaže ter 13.000 ton stekla. Preostala količina je bila razdeljena med druge vrste komunalnih odpadkov (npr. kosovni odpadki, druge vrste embalaže idr.).
Zbranih je bilo 31.000 ton nevarnih odpadkov (1,2 % vseh). Ločeno smo zbrali tudi 556 ton odpadnih nagrobnih sveč.
Skupno je bilo v treh četrtletjih letos zbranih okoli 7,2 milijona ton vseh vrst odpadkov, od tega 771.000 ton komunalnih. Slednjih smo zbrali ločeno 74,3 %.
Delež recikliranih odpadkov upadel
Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih skupno približno 1,7 milijona ton odpadkov, od tega okoli 58 % za zasipanje, 40 % za recikliranje in 2 % za (so)sežig z namenom pridobivanja energije.
V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bilo za recikliranje predvidenih za 17 % manj, za zasipanje pa 24 % manj odpadkov (ob približno enaki skupni količini zbranih), vendar se je po drugi strani povečala količina, predvidena za druge načine predelave in predobdelave (npr. sortiranje, biološka stabilizacija), in sicer za 38 %. Del teh odpadkov se med nadaljnjo obravnavo obdela po končnih postopkih.
Za odstranjevanje po končnih postopkih je bilo predvidenih skupno 100.000 ton odpadkov. Polovica je bila namenjena za prekrivanje odlagališč in gradnjo na odlagališčih ter trajno skladiščenje. Za postopek odlaganja na odlagališčih je bilo predvidenih skoraj 43.000 ton odpadkov, od tega 38 % komunalnih.
Skupno je bilo v treh letošnjih četrtletjih predvidenih za predelavo po končnih postopkih okoli 5,6 milijona ton odpadkov, od tega 3,4 milijona ton za zasipanje in 2,1 milijona ton za recikliranje. Preostanek (približno 100.000 ton) se je sežgal v energetske namene. Po končnih postopkih smo odstranili okoli 300.000 ton odpadkov, od tega smo na odlagališčih odložili 125.000 ton.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov, Slovenija
Delež zbranih komunalnih odpadkov, Slovenija, 3. četrtletje
Tok odpadkov, Slovenija
V podatkih o predelanih in odstranjenih odpadkih so upoštevane količine odpadkov, predvidene za obdelavo po končnih postopkih. Podatki za leto 2022 so začasni in se lahko dopolnijo z novimi podatki. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki za leto 2022 so začasni in se lahko dopolnijo z novimi podatki.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)