Jesenska setev žit in oljne ogrščice, 2022

Krušna žita posejana na nekoliko večji, krmna žita pa na manjši površini kot v prejšnji jeseni

Površina z ozimnimi žiti, s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) in krmnimi žiti (ječmenom, ovsom in tritikalo), je bila za 1 % manjša od pred letom dni posejane površine njiv. Skupno je bilo posejanih nekaj več kot 58.500 hektarjev njiv ali za 825 hektarjev manj.

Setvi ozimnih krušnih žit je bila namenjena za 2 % večja površina, obsegala je okoli 30.700 hektarjev. Z ozimno pšenico, našim najpomembnejšim krušnim žitom, je bilo posejanih skoraj 29.000 hektarjev oz. za 3 % več. Površina z ozimno piro se je v primerjavi z letom prej, ko smo zaznali kar 56-odstotno rast, zmanjšala za skoraj polovico, na manj kot 500 hektarjev. Se je pa za skoraj polovico (za 46 %) povečala površina, posejana z ozimno ržjo, skupno je merila 1.200 hektarjev.

Ozimnih krmnih žit nekoliko manj

Ozimna krmna žita so obsegala za 5 % manjšo površino kot prejšnjo jesen, okoli 27.900 hektarjev. Večje spremembe v strukturi posejanih ozimnih krmnih žit smo zaznali med posameznimi vrstami. Ječmen je še vedno prevladoval, čeprav je pokrival okoli 21.600 hektarjev oz. za 10 % manjšo površino. Drugačen trend je bil pri ovsu in tritikali: prvi je bil posejan na malo več kot 500 hektarjih (za 9 % več), druga pa na približno 5.800 hektarjih (za 22 % več).  

Z oljno ogrščico posejana površina ponovno nekoliko manjša

Z ozimno oljno ogrščico je bilo posejanih nekaj več kot 3.300 hektarjev njiv oz. za 9 % manj kot jeseni 2021. Večina te oljnice je v Sloveniji posejane v jesenski setvi; jarina, to je spomladanski posevek, predstavlja le nekaj odstotkov celotne pridelave.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.