Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 2022
Stopnja anketne brezposelnosti na letni ravni najnižja v zadnjih tridesetih letih
Število delovno aktivnih prebivalcev je bilo v 2022 za 1,5 % višje kot leto prej. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 4,0-odstotna ali za 0,7 odstotne točke nižja kot v predhodnem letu.
Glavni poudarki raziskovanja:
Največ delovno aktivnih in najmanj brezposelnih v zadnjem desetletju
Leta 2022 je število delovno aktivnih doseglo najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih, število brezposelnih pa najnižjo.
Delovno aktivnih je bilo 986.000 oseb, 15.000 (ali za 1,5 %) več kot leto prej, brezposelnih pa 41.000, 7.000 (ali za 15 %) manj kot v 2021. Med brezposelnimi so bili moški in ženske približno enakomerno zastopani. Število neaktivnih se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 1 % oz. za 9.000 oseb.
Podrobnejše podatke si lahko ogledate v posodobljeni tabeli v podatkovni bazi SiStat.
Število zaposlenih zraslo za 2 %, več »agencijskih delavcev«
Delovno aktivno prebivalstvo je sestavljalo 848.000 zaposlenih, 118.000 samozaposlenih in 19.000 pomagajočih družinskih članov. V primerjavi z letom prej sta se povečali števili zaposlenih (za 2 %) in pomagajočih družinskih članov (za 10 %), število samozaposlenih pa je ostalo enako. Med samozaposlenimi je bilo skoraj tri četrtine (72 %) moških in nekaj več kot četrtina (28 %) žensk.
Prek agencije za posredovanje dela je delalo 2,2 % delovno aktivnih. Bilo jih je skoraj dvakrat toliko kot leto prej.
Zaposleni so delo najpogosteje našli prek oglasov ter ob pomoči prijateljev, sorodnikov in znancev
Dve tretjini zaposlenih (66 %) je svoje glavno delo našla prek oglasov za delo ali ob pomoči prijateljev, sorodnikov in znancev, 14 % jih je svoje trenutno delo našlo tako, da so se obrnili neposredno na delodajalca oz. se je ta obrnil na njih, 7 % jih je zaposlitev našlo prek Zavoda RS za zaposlovanje ali prek zasebnih agencij za zaposlovanje. 13 % jih je pri iskanju svojega trenutnega glavnega dela uporabilo druge metode.
- 41.000 brezposelnih oseb (7.000 manj kot leto prej)
- 986.000 delovno aktivnih (15.000 več)
- 4,0-odstotna stopnja brezposelnosti (za 0,7 odstotne točke nižja)
- 56,6-odstotna stopnja delovne aktivnosti (za 0,9 odstotne točke višja)
- 77,9-odstotna stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let (za 1,8 odstotne točke višja)
Največ delovno aktivnih in najmanj brezposelnih v zadnjem desetletju
Leta 2022 je število delovno aktivnih doseglo najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih, število brezposelnih pa najnižjo.
Delovno aktivnih je bilo 986.000 oseb, 15.000 (ali za 1,5 %) več kot leto prej, brezposelnih pa 41.000, 7.000 (ali za 15 %) manj kot v 2021. Med brezposelnimi so bili moški in ženske približno enakomerno zastopani. Število neaktivnih se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 1 % oz. za 9.000 oseb.
Podrobnejše podatke si lahko ogledate v posodobljeni tabeli v podatkovni bazi SiStat.
Število zaposlenih zraslo za 2 %, več »agencijskih delavcev«
Delovno aktivno prebivalstvo je sestavljalo 848.000 zaposlenih, 118.000 samozaposlenih in 19.000 pomagajočih družinskih članov. V primerjavi z letom prej sta se povečali števili zaposlenih (za 2 %) in pomagajočih družinskih članov (za 10 %), število samozaposlenih pa je ostalo enako. Med samozaposlenimi je bilo skoraj tri četrtine (72 %) moških in nekaj več kot četrtina (28 %) žensk.
Prek agencije za posredovanje dela je delalo 2,2 % delovno aktivnih. Bilo jih je skoraj dvakrat toliko kot leto prej.
Zaposleni so delo najpogosteje našli prek oglasov ter ob pomoči prijateljev, sorodnikov in znancev
Dve tretjini zaposlenih (66 %) je svoje glavno delo našla prek oglasov za delo ali ob pomoči prijateljev, sorodnikov in znancev, 14 % jih je svoje trenutno delo našlo tako, da so se obrnili neposredno na delodajalca oz. se je ta obrnil na njih, 7 % jih je zaposlitev našlo prek Zavoda RS za zaposlovanje ali prek zasebnih agencij za zaposlovanje. 13 % jih je pri iskanju svojega trenutnega glavnega dela uporabilo druge metode.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podrobni podatki o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu za leto 2022 bodo v podatkovni bazi SiStat objavljeni 19. aprila 2023.
Delovno aktivni so vsi prebivalci, stari 15–89 let, ki so v referenčnem tednu opravili vsaj eno uro dela za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo, vključno s pomagajočimi družinskimi člani. Med delovno aktivno prebivalstvo spadajo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v referenčnem tednu odsotne z dela: zaradi dopusta ali praznikov, take organizacije delovnega časa ali izrabe ur, zaradi bolniške odsotnosti, materinskega ali očetovskega dopusta, starševskega dopusta; zaradi izobraževanja ali usposabljanja, povezanega z delom. Kot delovno aktivne obravnavamo tudi sezonske delavce zunaj sezone, če so opravljali naloge, povezane s tem delom, ter osebe, ki so z dela odsotne iz drugih razlogov (vključno s čakanjem na delo), če je predvideno, da ta odsotnost ne bo trajala več kot tri mesece (oz. da bo trajala tri mesece ali manj).
Dodatna pojasnila o raziskovanju so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Delovno aktivni so vsi prebivalci, stari 15–89 let, ki so v referenčnem tednu opravili vsaj eno uro dela za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo, vključno s pomagajočimi družinskimi člani. Med delovno aktivno prebivalstvo spadajo tudi vse tiste zaposlene ali samozaposlene osebe, ki so bile v referenčnem tednu odsotne z dela: zaradi dopusta ali praznikov, take organizacije delovnega časa ali izrabe ur, zaradi bolniške odsotnosti, materinskega ali očetovskega dopusta, starševskega dopusta; zaradi izobraževanja ali usposabljanja, povezanega z delom. Kot delovno aktivne obravnavamo tudi sezonske delavce zunaj sezone, če so opravljali naloge, povezane s tem delom, ter osebe, ki so z dela odsotne iz drugih razlogov (vključno s čakanjem na delo), če je predvideno, da ta odsotnost ne bo trajala več kot tri mesece (oz. da bo trajala tri mesece ali manj).
Dodatna pojasnila o raziskovanju so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)