Eksperimentalna statistika: Kazalniki podnebnih sprememb, 2021

Prva skupina: Gonilne sile

V prvo skupino uvrščamo kazalnike, ki prikazujejo antropogene vzroke podnebnih sprememb, povezane z viri emisij. Vrednosti vseh petih izbranih kazalnikov v tej skupini so se od leta 2010 znižale. Kazalnik oskrba z energijo, ki prikazuje, koliko energije je bilo v opazovanem letu uporabljene v državi, je v primerjavi z 2010 upadel za 9,5 % in je v 2021 znašal nekaj manj kot 275.000 teradžulov (TJ). Delež fosilnih goriv v oskrbi z energijo se je med istima letoma zmanjšal za 6,8 odstotne točke. Fosilna goriva so tako leta 2021 v oskrbi z energijo predstavljala 57,5 %. V tej skupini kazalnikov se je vrednost najbolj (za 27,7 %) znižala pri uporabi energije v gospodinjstvih na prebivalca, v 2020 je upadla na 35,7 gigadžula (GJ) na prebivalca.

Druga skupina: Emisije

Spremembe na področju emisij toplogrednih plinov opisuje skupina sedmih kazalnikov, pri katerih smo prav tako večinoma zaznali upad. Količina skupnih izpustov toplogrednih plinov v nacionalnem gospodarstvu se je leta 2021 v primerjavi z 2010 zmanjšala za 15 %, na 16.111 kiloton ekvivalenta CO₂ (kt ekv. CO₂). Količine emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih dejavnosti so med omenjenima letoma upadle za 16 %, emisije toplogrednih plinov iz gospodinjstev pa za desetino.

Tretja skupina: Vplivi

Podnebne spremembe vplivajo tudi na številne ekosisteme. Pri tej skupini kazalnikov so se vrednosti v zadnjem času zvišale. Intenzivnost črpanja vodnih virov se je po oceni Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Sloveniji v 2020 v primerjavi s stanjem pred desetimi leti povečala za 0,5 odstotne točke. V 2020 je količina načrpane vode predstavljala 6,8 % vseh razpoložljivih sladkovodnih virov, s čimer se je Slovenija uvrstila na 8. mesto med državami članicami EU z najmanjšo obremenitvijo vodnih virov. Odklon povprečne temperature zraka na ravni Slovenije glede na povprečje primerjalnega obdobja 1961–1990 je prvič presegel 2 °C leta 2014, največji odklon (2,6 °C) pa je bil izmerjen lani.

Četrta skupina: Blaženje

Kazalniki blaženja podnebnih sprememb merijo prizadevanja ljudi pri premagovanju posledic podnebnih razmer. Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije se je glede na leto 2010 zvišal za 3,9 odstotne točke in je v 2021 znašal 25 % (0,36 % te energije je bilo zagotovljene z mehanizmom statističnega prenosa obnovljive energije iz druge države članice EU). Delež davkov na energijo in promet med skupnimi davki in socialnimi prispevki je v primerjavi z 2010 upadel za 1,7 odstotne točke, na 7,4 % vseh davkov v 2022. Razlika med neto emisijami CO₂ in ponori CO₂ gozdnih površin na ozemlju države se je v 2021 zmanjšala za skoraj 60 % v primerjavi z 2010; na to so v veliki meri vplivale posledice žledoloma v 2014. Leta 2021 je bila ta razlika v korist ponorov CO₂ iz ozračja in je znašala –2.942 kt ekv. CO₂.

Peta skupina: Prilagajanje

Zadnja skupina kazalnikov prikazuje prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam. Kazalnik učinkovitost uporabe vode meri spremembo pri uporabi vode v določenem časovnem obdobju na območju države in tako omogoča oceno, v kolikšni meri je gospodarska rast odvisna od uporabe vodnih virov. V Sloveniji je v obdobju 2010–2020 po oceni FAO njegova vrednost zrasla za 7,9 % in dosegla 41 dolarjev na m³ vode. Po drugi strani pa se je delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi od leta 2010 povečal za 4,7 odstotne točke in je lani znašal 11,1 %.