Rastlinska pridelava, 2024
Lansko leto ugodno za večino žit, a zelo slabo za vinsko trto
Leto 2024 je bilo ugodno za skoraj vse vrste strnih žit, koruzo, oljnice in zeleno krmo z njiv. Letina je bila količinsko dobra tudi pri skoraj vseh vrstah poznega sadja, nekoliko slabša pa pri zgodnjem sadju. Vinogradi so po drugi strani obrodili najslabše od začetka spremljanja podatkov.
Pridelek pšenice na hektar nekoliko večji od desetletnega povprečja
Površina, posejana s pšenico, se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšala (za 2 %), je pa zato ta obrodila bolje. Povprečni pridelek je bil s 5,5 tone na hektar (v nadaljevanju: t/ha) za 8 % večji kot leto prej in za 4 % nad desetletnim povprečjem. Skupno je bilo lani na skoraj 28.000 hektarjih pridelanih okoli 152.400 ton pšenice.
Nekoliko slabša je bila letina ječmena. Posejan je bil na približno 21.000 hektarjih, kjer smo pridelali okoli 100.700 ton zrnja. Povprečno smo s hektarja poželi 4,8 tone ječmena, kar je za 4 % več kot predlani, vendar za 2 % manj v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.
Skupni pridelek pšenice in ječmena, Slovenija
Dober pridelek koruze za zrnje, pri silažni koruzi pa povprečen
Skupno je bilo lani posejanih okoli 72.700 ha koruze, kar je za 2 % manj kot leto prej. Skoraj 60 % te površine je bilo namenjeno za pridelavo zrnja. Koruza za zrnje je obrodila dobro, 9,2 t/ha je pomenilo za 5 % več kot leta 2023 in za 3 % več od desetletnega povprečja.
Silažna koruza je rasla na 3 % večji površini kot v prejšnjem letu, povprečni pridelek pa je bil za desetino večji. Z enega hektarja smo pospravili v povprečju 43,7 tone koruzne silaže, kar je podobno povprečju desetih let.
Povprečni pridelek koruze za zrnje, Slovenija
Dober pridelek skoraj vseh vrst oljnic
Vse oljnice so obrodile bolje kot leto prej. Skupni pridelek oljne ogrščice je bil težji za 13 %, čeprav je zrasel na za desetino manjši površini. Povprečni pridelek 3,2 t/ha je bil večji, in sicer za 23 % na letni ravni ter za 17 % v primerjavi z desetletnim povprečjem.
Pridelavi soje je bila namenjena največja površina od začetka spremljanja podatkov – 4.166 hektarjev. Povprečni pridelek 2,8 t/ha je bil primerljiv s povprečjem zadnjih desetih let, po drugi strani pa za 8 % večji kot leto prej.
Površina njiv, posejana z oljnimi bučami, se je na letni ravni povečala za 27 %, in tudi obrodile so zelo dobro. Povprečni pridelek suhega bučnega semena je znašal 0,7 t/ha, kar je za 13 % več od povprečja zadnjih deset let. Skupno je bilo na približno 3.760 hektarjih pridelanih 2.530 ton bučnic.
Sončnice so obrodile za 5 % boljše v primerjavi s preteklim letom, kljub temu je povprečni pridelek 2,1 t/ha bil lazji za 9 % v primerjavi z zadnjim desetletnim povprečjem.
Pridelek izbranih oljnic, Slovenija
Pridelki rastlin za zeleno krmo z njiv in sena s trajnih travnikov večji
Trave ter travne, deteljnotravne in travnodeteljne mešanice smo v letu 2024 pridelovali na skupno 30.133 hektarjih njiv, kar je za 13 % manjša površina kot leto prej. Povprečni pridelek 6,4 t/ha je bil primerljiv z desetletnim povprečjem in za 8 % večji od tistega v 2023.
Detelje in lucerna so bile posejane na nekoliko manjši površini kot v letu 2023 (za 7 %). Povprečni pridelek 6,1 t/ha je bil primerljiv z lanskim, a za 5 % pod desetletnim povprečjem. Lani smo pridelali približno 21.600 ton lucerne in 20.400 ton detelj.
Pridelek sena s trajnega travinja je bil za 5 % večji kot leto prej, z okoli 274.000 hektarjev travnikov in pašnikov smo pridobili približno 1.646.000 ton suhega sena ali 6 ton na hektar.
Dobra letina jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih, slabša pri zgodnjem sadju in orehih
Po zelo slabi letini sadja v intenzivnih sadovnjakih v letu 2023 je bila lanska letina dobra pri večini poznega sadja. Nekoliko manjši od desetletnega povprečja je bil le pridelek pri zgodnjih sadnih vrstah in orehih.
Jabolka so obrodila 26,6 t/ha, kar je za 74 % več kot leto prej in za 16 % nad desetletnim povprečjem. Skupno smo v intenzivnih nasadih nabrali več kot 50.600 ton jabolk. Tudi letina hrušk je bila dobra, 17,4 t/ha je pomenilo za 55 % več kot v 2023 in za 24 % več v primerjavi z desetletnim povprečjem. Breskev in nektarin smo na 211 hektarjih pridelali 2.390 ton oz. 11,3 t/ha, kar je primerljivo z desetletnim povprečjem.
Manj pridelka smo ugotovili predvsem pri večini zgodnjih vrst sadja in orehih. Marelic je bilo le 3,2 t/ha, kar je v primerjavi z desetletnim povprečjem več kot pol slabši pridelek, češenj pa 3,5 t/ha oz. za več kot tretjino manj. Letina orehov je bila nekoliko večja kot v izrazito slabi sezoni 2023 (za 17 %), vendar še vedno za 21 % manjša od povprečja zadnjih desetih let. S hektarja orehovih nasadov smo pobrali 1,4 tone plodov.
Dobro letino so imeli v oljčnikih, kjer so oljkarji v povprečju nabrali 2,3 tone plodov na hektar, skupno okoli 3.800 ton. Povprečni pridelek je bil skoraj trikrat večji kot v 2023 (0,8 t/ha) in za 57 % nad desetletnim povprečjem (1,5 t/ha).
Povprečni pridelek jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
V ekstenzivnih sadovnjakih so vse sadne vrste obrodile bolje kot v 2023, skupno so nabrali okoli 26.000 ton sadja. Pri jablanah, hruškah ter češpljah in slivah je bila letina nad desetletnim povprečjem, pri marelicah, breskvah in nektarinah ter orehih pa nekoliko pod njim.
Pridelali manj grozdja
V vinogradih je bil pridelek grozdja najmanjši od začetka spremljanja podatkov. V povprečju so trte obrodile 4,8 t/ha, kar je za 13 % manj kot v 2023 in za četrtino manj od povprečja zadnjih deset let. Količina pobranega grozdja je bila pri belih sortah z nekaj manj kot 47.000 tonami za 15 % manjša kot v letu 2023, rdečih sort pa je bilo s približno 21.000 tonami za 11 % manj. Povprečni pridelek rdečih sort grozdja (4,9 t/ha) je bil prav tako manjši, in sicer za 21 % pod desetletnim povprečjem.
Zelenjadnicam namenjena nekoliko večja površina
Zelenjadnice smo pridelovali na okoli 4.700 hektarjih, kar je za 9 % večja površina kot leto prej. Skupno smo pridelali približno 85.400 ton zelenjave, od katere jo je bilo skoraj 56.000 ton pridelano za prodajo. Največ je bilo belega zelja (okoli 14.000 ton), sledila sta čebula (skoraj 10.500 ton) in paradižnik (skoraj 9.900 ton). Pridelali smo tudi približno 8.900 ton solate (zgodnje, poletne in jesenske). Lanski povprečni pridelki so bili pri skoraj vseh vrstah zelenjadnic nekoliko boljši od predlanskih.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Površina, posejana s pšenico, se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšala (za 2 %), je pa zato ta obrodila bolje. Povprečni pridelek je bil s 5,5 tone na hektar (v nadaljevanju: t/ha) za 8 % večji kot leto prej in za 4 % nad desetletnim povprečjem. Skupno je bilo lani na skoraj 28.000 hektarjih pridelanih okoli 152.400 ton pšenice.
Nekoliko slabša je bila letina ječmena. Posejan je bil na približno 21.000 hektarjih, kjer smo pridelali okoli 100.700 ton zrnja. Povprečno smo s hektarja poželi 4,8 tone ječmena, kar je za 4 % več kot predlani, vendar za 2 % manj v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.
Skupni pridelek pšenice in ječmena, Slovenija
Dober pridelek koruze za zrnje, pri silažni koruzi pa povprečen
Skupno je bilo lani posejanih okoli 72.700 ha koruze, kar je za 2 % manj kot leto prej. Skoraj 60 % te površine je bilo namenjeno za pridelavo zrnja. Koruza za zrnje je obrodila dobro, 9,2 t/ha je pomenilo za 5 % več kot leta 2023 in za 3 % več od desetletnega povprečja.
Silažna koruza je rasla na 3 % večji površini kot v prejšnjem letu, povprečni pridelek pa je bil za desetino večji. Z enega hektarja smo pospravili v povprečju 43,7 tone koruzne silaže, kar je podobno povprečju desetih let.
Povprečni pridelek koruze za zrnje, Slovenija
Dober pridelek skoraj vseh vrst oljnic
Vse oljnice so obrodile bolje kot leto prej. Skupni pridelek oljne ogrščice je bil težji za 13 %, čeprav je zrasel na za desetino manjši površini. Povprečni pridelek 3,2 t/ha je bil večji, in sicer za 23 % na letni ravni ter za 17 % v primerjavi z desetletnim povprečjem.
Pridelavi soje je bila namenjena največja površina od začetka spremljanja podatkov – 4.166 hektarjev. Povprečni pridelek 2,8 t/ha je bil primerljiv s povprečjem zadnjih desetih let, po drugi strani pa za 8 % večji kot leto prej.
Površina njiv, posejana z oljnimi bučami, se je na letni ravni povečala za 27 %, in tudi obrodile so zelo dobro. Povprečni pridelek suhega bučnega semena je znašal 0,7 t/ha, kar je za 13 % več od povprečja zadnjih deset let. Skupno je bilo na približno 3.760 hektarjih pridelanih 2.530 ton bučnic.
Sončnice so obrodile za 5 % boljše v primerjavi s preteklim letom, kljub temu je povprečni pridelek 2,1 t/ha bil lazji za 9 % v primerjavi z zadnjim desetletnim povprečjem.
Pridelek izbranih oljnic, Slovenija
Pridelki rastlin za zeleno krmo z njiv in sena s trajnih travnikov večji
Trave ter travne, deteljnotravne in travnodeteljne mešanice smo v letu 2024 pridelovali na skupno 30.133 hektarjih njiv, kar je za 13 % manjša površina kot leto prej. Povprečni pridelek 6,4 t/ha je bil primerljiv z desetletnim povprečjem in za 8 % večji od tistega v 2023.
Detelje in lucerna so bile posejane na nekoliko manjši površini kot v letu 2023 (za 7 %). Povprečni pridelek 6,1 t/ha je bil primerljiv z lanskim, a za 5 % pod desetletnim povprečjem. Lani smo pridelali približno 21.600 ton lucerne in 20.400 ton detelj.
Pridelek sena s trajnega travinja je bil za 5 % večji kot leto prej, z okoli 274.000 hektarjev travnikov in pašnikov smo pridobili približno 1.646.000 ton suhega sena ali 6 ton na hektar.
Dobra letina jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih, slabša pri zgodnjem sadju in orehih
Po zelo slabi letini sadja v intenzivnih sadovnjakih v letu 2023 je bila lanska letina dobra pri večini poznega sadja. Nekoliko manjši od desetletnega povprečja je bil le pridelek pri zgodnjih sadnih vrstah in orehih.
Jabolka so obrodila 26,6 t/ha, kar je za 74 % več kot leto prej in za 16 % nad desetletnim povprečjem. Skupno smo v intenzivnih nasadih nabrali več kot 50.600 ton jabolk. Tudi letina hrušk je bila dobra, 17,4 t/ha je pomenilo za 55 % več kot v 2023 in za 24 % več v primerjavi z desetletnim povprečjem. Breskev in nektarin smo na 211 hektarjih pridelali 2.390 ton oz. 11,3 t/ha, kar je primerljivo z desetletnim povprečjem.
Manj pridelka smo ugotovili predvsem pri večini zgodnjih vrst sadja in orehih. Marelic je bilo le 3,2 t/ha, kar je v primerjavi z desetletnim povprečjem več kot pol slabši pridelek, češenj pa 3,5 t/ha oz. za več kot tretjino manj. Letina orehov je bila nekoliko večja kot v izrazito slabi sezoni 2023 (za 17 %), vendar še vedno za 21 % manjša od povprečja zadnjih desetih let. S hektarja orehovih nasadov smo pobrali 1,4 tone plodov.
Dobro letino so imeli v oljčnikih, kjer so oljkarji v povprečju nabrali 2,3 tone plodov na hektar, skupno okoli 3.800 ton. Povprečni pridelek je bil skoraj trikrat večji kot v 2023 (0,8 t/ha) in za 57 % nad desetletnim povprečjem (1,5 t/ha).
Povprečni pridelek jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija
V ekstenzivnih sadovnjakih so vse sadne vrste obrodile bolje kot v 2023, skupno so nabrali okoli 26.000 ton sadja. Pri jablanah, hruškah ter češpljah in slivah je bila letina nad desetletnim povprečjem, pri marelicah, breskvah in nektarinah ter orehih pa nekoliko pod njim.
Pridelali manj grozdja
V vinogradih je bil pridelek grozdja najmanjši od začetka spremljanja podatkov. V povprečju so trte obrodile 4,8 t/ha, kar je za 13 % manj kot v 2023 in za četrtino manj od povprečja zadnjih deset let. Količina pobranega grozdja je bila pri belih sortah z nekaj manj kot 47.000 tonami za 15 % manjša kot v letu 2023, rdečih sort pa je bilo s približno 21.000 tonami za 11 % manj. Povprečni pridelek rdečih sort grozdja (4,9 t/ha) je bil prav tako manjši, in sicer za 21 % pod desetletnim povprečjem.
Zelenjadnicam namenjena nekoliko večja površina
Zelenjadnice smo pridelovali na okoli 4.700 hektarjih, kar je za 9 % večja površina kot leto prej. Skupno smo pridelali približno 85.400 ton zelenjave, od katere jo je bilo skoraj 56.000 ton pridelano za prodajo. Največ je bilo belega zelja (okoli 14.000 ton), sledila sta čebula (skoraj 10.500 ton) in paradižnik (skoraj 9.900 ton). Pridelali smo tudi približno 8.900 ton solate (zgodnje, poletne in jesenske). Lanski povprečni pridelki so bili pri skoraj vseh vrstah zelenjadnic nekoliko boljši od predlanskih.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Površina kmetijskih zemljišč v uporabi po vrsti uporabe, Slovenija
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. 2) Vključeni so tudi skupni pašniki; površina skupnih pašnikov je 8.167 ha. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
 (1).jpg)
