Svetovni dan hrane

Kaj lahko ob letošnjem Svetovnem dnevu hrane storimo, da bi pomagali ustvariti svet brez lakote?
•    Da z manj proizvedemo več.
•    Da preidemo na bolj zdravo in trajnostno prehrano.
•    Da se zavzemamo za svet brez lakote.
•    Da zmanjšamo količino zavržene hrane.

Po oceni FAO se danes približno 75 % svetovne količine hrane predela iz le 12 rastlinskih in 5 živalskih vrst, zaradi česar je globalni prehranski sistem še posebno ranljiv. Zato bo prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje zadostnih količin razpoložljive hrane za prihodnje generacije.  




V Sloveniji je v letu 2016 stopnja samooskrbe pri sadju znašala 32 %, pri zelenjavi 42 %, pri pšenici 53 %, pri krompirju pa 55 %. Delež njiv, posejanih z žiti, je v letu 2016 znašal 56 %, od teh je bil delež njiv, posejanih s koruzo za zrnje 38 %, delež njiv, posejanih s pšenico pa 33 %. 

Potreba po prilagajanju kmetijstva za prihodnje generacije 
Za zmanjšanje ranljivosti kmetijstva Strategija Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporoča prestrukturiranje kmetijske pridelave ter povečanje ekološke pridelave (zlasti tržne), PlanB 4.0 za Slovenijo pa poudarja velik pomen izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in uvajanja raznovrstnost pridelave. Delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in delež mešanih kmetijskih gospodarstev (z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo) se z leti počasi, a vztrajno povečujeta in sta bila v 2016 najvišja doslej; delež prvih je znašal 5 %, delež drugih 17 %. 

FAO kot ukrepa za prilagajanje podnebnim spremembam predlaga tudi prilagoditev števila živine in časa paše z namenom zmanjšati obremenjenost pašnikov, katerih površina in biotska pestrost naj bi se prav tako zmanjšali ter povečanje deleža akvakulture v skupni ribiški proizvodnji. V Sloveniji se je skupno število govedi, ovc in koz od 2010 do 2016 povečalo za 1 % (na skoraj 631.000), medtem ko se je površina pašnikov v enakem obdobju zmanjšala za 0,5 % (na nekaj več kot 276.000 hektarjev). Akvakultura je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z vzrejo vodnih organizmov (v morju in tudi v celinskih vodah). Delež akvakulture v skupni ribiški proizvodnji (sestavljata jo akvakultura in morski gospodarski ribolov) se v Sloveniji povečuje; v letu 2016 je znašal 89 %.

Razkorak med revščino in nastajanjem odpadne hrane
V Sloveniji je bilo v 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (povprečno vsak 19.). Z dohodki v tem letu je težko ali zelo težko preživelo mesec kar 29 % gospodinjstev. 7 % gospodinjstev si niti vsak drugi dan ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka oziroma kakovostne hrane. Obenem pa je vsak prebivalec Slovenije zavrgel v tem letu povprečno približno 0,2 kg hrane na dan, v celem letu pa 74 kg. Zavržena hrana je vsebovala še 35 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, preostalih 65 % odpadne hrane so bili v običajnih razmerah neužitni deli, npr. olupki, lupine, kosti, koščice ipd., ki se jim ne da izogniti. Tri četrtine vse odpadne hrane je proizvedel končni uporabnik, od tega skoraj polovico (46 %) gospodinjstva, slabo tretjino (29 %) pa gostinstvo in strežba hrane. V gospodinjstvih proizvedena odpadna hrana je vsebovala približno tretjino (32 %) užitnega dela, tista, ki je nastala v dejavnosti gostinstvo in strežba hrane, pa skoraj polovico (45 %).
 
Odpadna hrana je bila 12 % vseh v 2016 v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov. 

Gospodinjstva v Sloveniji so v 2015 porabila za nakup hrane in brezalkoholnih pijač povprečno 2.671 EUR, za gostinske storitve pa povprečno 761 EUR, kar je bilo skupaj 18 % vseh njihovih izdatkov. Za ta denar so v 2015 lahko kupila v povprečju okoli 380 kg hrane na posameznega člana. Če upoštevamo, da je v 2015 pri končnem uporabniku v gospodinjstvu nastalo povprečno 60 kg odpadne hrane na prebivalca, pomeni, da je 16 % te hrane na posameznega prebivalca (v vrednosti 163 EUR) končalo med odpadki.