Umrli, Slovenija, 2019

Povprečna starost umrlih je v Sloveniji prvič presegla starost 78 let

V letu 2019 je umrlo 20.588 prebivalcev Slovenije ali 103 več (oziroma za 0,5 % več) kot v letu 2018. Od tega je bilo 10.112 moških in 10.476 žensk. Vrednost osnovnega kazalnika umrljivosti (ta pove, koliko oseb povprečno umre v posameznem letu na 1.000 prebivalcev) je bila 9,9.

Povprečna starost umrlih je v letu 2019 prvič presegla starost 78 let (znašala je 78,1 leta). Povprečna starost v 2019 umrlih moških je bila 73,9 leta, povprečna starost v tem letu umrlih žensk pa 82,1 leta. Povprečna starost umrlih moških se zvišuje hitreje kot povprečna starost umrlih žensk. V zadnjih desetih letih se je povprečna starost umrlih moških zvišala za 3,8 leta, povprečna starost umrlih žensk pa za 3,0 leta.


Število umrlih po dnevih in mesecih

V letu 2019 je umrlo povprečno 56 prebivalcev na dan. V posameznem letu umre največ oseb v zimskih mesecih: v januarju, februarju, marcu in decembru. V letu 2019 je v teh mesecih umrlo 38,1 % vseh v tem letu umrlih prebivalcev. Januar je bil v 2019 mesec z največjim številom umrlih v tem letu in edini mesec v tem letu, ko je umrlo več kot 2.000 prebivalcev. Dan, v katerem je v letu 2019 umrlo največ prebivalcev, pa  je bil 23. januar. Takrat je umrlo 86 oseb.

Statistični urad RS tokrat v podatkovni bazi SiStat prvič objavlja tudi podatke o številu umrlih po dnevih smrti, in sicer od leta 2000 dalje. Eurostat, statistični urad Evropske unije, pa je v aprilu 2020 objavil novo tabelo s podatki o tedenskem številu umrlih po standardizirani definiciji tedna (ISO 8601). Namen te podatkovne zbirke je prikazati ažurne statistične podatke o umrljivosti. Slovenija se je s tem pridružila državam, ki prostovoljno zagotavljajo podatke o tedenskem številu umrlih. Za zdaj so za Slovenijo na voljo podatki o številu umrlih po dnevih smrti za leta od 2000 do 2018. Podatki za leto 2019 in začasni podatki za prvo četrtletje leta 2020 bodo objavljeni konec julija 2020.




Prezgodnja umrljivost se znižuje

Prezgodnja umrljivost prebivalcev je podatek, ki pove, koliko odstotkov oseb med umrlimi v posameznem letu je bilo ob smrti starih manj kot 65 let. V letu 2019 je bilo t. i. prezgodnjih smrti v Sloveniji 16,0 %; med moškimi jih je bilo 22,4 %, med ženskami 9,8 %. Delež takih smrti je med moškimi vedno višji kot med ženskami, se pa za oba spola znižuje. Pred desetimi leti (v letu 2009) je za moške znašal 30,8 %, za ženske pa 12,4 %.

Na ravni statističnih regij je v letu 2019 imela najvišjo prezgodnjo umrljivost med moškimi posavska statistična regija (26,8-odstotno), sledili sta koroška (s 25,1-odstotno) in pomurska regija (s 24,3-odstotno). Najvišje deleže prezgodnjih smrti med ženskami pa so imele podravska (13,0 %), koroška (10,7 %) in osrednjeslovenska statistična regija (10,5 %).


Stopnja umrljivosti dojenčkov v Sloveniji ena najnižjih med državami članicami EU-28

Med umrlimi v 2019 je bilo 40 dojenčkov (25 fantkov in 15 deklic) ali 2,1 na 1.000 živorojenih. Stopnja umrljivosti dojenčkov (tj. število umrlih dojenčkov na 1.000 živorojenih) se v Sloveniji v zadnjem desetletju znižuje in je med preostalimi državami članicami EU-28 ena najnižjih.


Ženske živijo dlje 

Dečki, ki so se v 2019 rodili v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali starost 78,5 leta, kar je 5,7 leta manj, kot lahko pričakujejo v istem letu v Sloveniji rojene deklice; te namreč lahko pričakujejo 84,2 leta življenja. Vrednost kazalnika pričakovano trajanje življenja se je v zadnjih treh desetletjih za moške zvišala za 9,1 leta, za ženske pa za 7,0 leta.


Naravni prirast v 2019 negativen

Naravni prirast je bil v Sloveniji tudi v letu 2019 – tako kot v letih 2017 in 2018 – negativen. Rodilo se je 19.328 prebivalcev, umrlo jih je 20.588. Naravni prirast je tako znašal −1.260.


Novosti v SiStat

Časovne vrste podatkov o umrlih in naravnem gibanju prebivalstva, objavljene v podatkovni bazi SiStat, smo dopolnili s podatki za leto 2019. Tako so sedaj na voljo najnovejši podatki o umrlih in naravnem gibanju prebivalstva za več prostorskih ravni.