Ekonomski računi za kmetijstvo, Slovenija, 2019

Faktorski dohodek na zaposlenega v kmetijstvu znašal 6.899 EUR, kar je 9 % manj kot v 2018

Vrednost vseh dohodkovnih kategorij se je v 2019 v primerjavi z dobro letino  2018  znižala. Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v bruto domačem proizvodu se je znižal za 0,2 odstotne točke, na 1,2 % BDP, tj. na raven iz leta 2016. Faktorski dohodek je bil v letu 2019 za 10 % nižji kot v letu 2018 (znašal je 533 milijonov), faktorski dohodek na zaposlenega pa je bil nižji  za 9 % (znašal je 6.899 EUR). Glavni razlogi za upad dohodka v primerjavi s prejšnjim letom so bili nižja vrednosti kmetijske proizvodnje (za 3 %), višja vrednost vmesne potrošnje (za 2 %) in nižja zaposlenost (za 1 %).    

Znesek subvencij v 2019 skoraj enak kot v 2018

Subvencije so v letu 2019 znašale 249 milijonov EUR, kar je  približno enako kot v 2018. Subvencije niso vplivale na višino dodane vrednosti, ampak le na višino faktorskega dohodka. Delež subvencij v faktorskem dohodku je znašal 47 %, kar je 5 odstotnih točk več kot v letu 2018.

Dohodkovni kazalniki v 2019 nižji kot v 2018 predvsem zaradi nižje vrednost kmetijske proizvodnje

Celotna kmetijska  proizvodnja v letu 2019 je bila vredna 1.325 milijonov EUR, kar je za 3 % manj kot v prejšnjem letu, čeprav so bile cene za 5 % višje. Nižja vrednost je bila posledica manjše proizvodnje;  ta je bila namreč za 8 % manjša kot v 2018, v glavnem zaradi manjše rastlinske pridelave.

Vrednost rastlinske pridelave v 2019 zaradi  manjšega pridelka  kljub višjim cenam nižja kot v 2018  

Vrednost rastlinske pridelave v letu 2019 je bila ocenjena na 735 milijonov EUR; to je 55 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v navedenem letu ali za 3 odstotne točke manj kot v prejšnjem letu. Cene rastlinskih pridelkov so bile sicer višje kot v prejšnjem letu (za 6 %), a je bila vrednost rastlinske pridelave kljub temu nižja (za 8 %), ker je bil obseg rastlinske pridelave toliko manjši (za 13 %). Glavni razlog za to, da je bila vrednost rastlinske pridelave v letu 2019 nižja kot v 2018, je bil znatno manjši pridelek sadja in grozdja oz. vina.

Vrednost sadja je bila za 38 % nižja kot v 2018, predvsem zato ker bil tudi pridelek skoraj za polovico manjši od  količinsko izjemno dobre letine 2018; cene so bile namreč v 2019 za 30 % višje kot v 2018. Vrednost vina je bila nižja  za 20 % (pridelek je bil manjši za 21 %, cene so bile višje za 1 %). Vrednost oljčnega olja je bila nižja za polovico; za polovico manjši je bil tudi pridelek. Vrednost krmnih rastlin je bila približno enaka vrednosti v 2018 (približno enake so bile tudi količina in cene). Vrednost žit je bila le za 1 odstotek nižja kot v 2018, čeprav je bil pridelek za skoraj desetino nižji, ker so bile cene toliko višje (za 6 %). Vrednost industrijskih rastlin je bila kljub višjim cenam (za 10 %) nižja za 2 %, ker je bil pridelek toliko manjši kot v 2018 (za desetino).

V primerjavi s predhodnim letom je bila višja le vrednost pridelave zelenjadnic in krompirja. Vrednost zelenjadnic je bila višja za 20 % – deloma zaradi večjega pridelka (za 9 %), deloma zaradi višjih cen (za 11 %). Vrednost krompirja je bila kljub temu, da je bil pridelek za desetino manjši, za tretjino višja, ker so bile cene skoraj za polovico višje.

Vrednost živinoreje v primerjavi z 2018 nekoliko višja

Vrednost živinoreje je v 2019 znašala 571 milijonov EUR, to je 43 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje v navedenem letu ali za 3 odstotne točke več kot v 2018. Zvišanje vrednosti je bilo posledica zvišanja cen (za 4 %), saj je prireja  skoraj ohranila raven predhodnega leta (nižja za 1 %). Vrednost proizvodnje je bila višja tako na področju živine kot tudi na področju prireje živalskih proizvodov, razlogi za višjo vrednost pa so bili na posameznem  področju različni.

Vrednost prireje živine višja; zaradi višjih cen najvišje zvišanje vrednosti prireje  pri prašičih

Vrednost prireje živine je v 2019 znašala 331 milijonov EUR, kar je bilo 25 % vrednosti kmetijske proizvodnje v 2019 ali za 2 odstotni točki višji delež kot v 2018. Vrednost prireje živine je bila višja za 3 %, delno zaradi višjih cen (za 2 %), delno zaradi večje prireje (za 1 %). Prireja in cene so bile višje pri vseh ekonomsko pomembnih vrstah živine, razen pri govedu. Vrednost prireje goveda je bila v primerjavi s predhodnim letom nižja (za  1 %), čeprav je bila prireja večja (za 1 %), ker so bile cene toliko nižje (za 2 %).

Povečanje vrednosti prireje glede na prejšnje leto  je bilo najopaznejše pri prašičih (za 17 %), pri čemer je bila višja vrednost posledica tako višjih cen (za 14 %) kot tudi večje prireje (za 2 %). Tudi vrednost prireje perutnine je bila višja kot v 2018 (za 4 %) in tudi tukaj je bilo povečanje vrednosti posledica višjih cen (za 3 %) in  večje prireje (za 1 %).

Vrednost živalskih proizvodov višja zaradi višje cene mleka in večje prireje jajc

Vrednost živalskih proizvodov je znašala 241 milijonov EUR; v primerjavi s prejšnjim letom je bila višja za 3 %. Razlog za zvišanje je bila  manjša količinska prireja (za 3 %), cene živalskih proizvodov so bile namreč višje za 6 %. Delež živalskih proizvodov v celotni vrednosti kmetijske proizvodnje se je v 2019 v primerjavi s prejšnjim letom zvišal za eno odstotno točko in je znašal 18 %. Razlog za zvišanje je bila višja vrednost mleka, najpomembnejšega živalskega proizvoda (za 5 %); ta pa je bila višja zaradi višjih cen mleka (za 7 %), in ne zaradi količine; ta je bila namreč za 1 % manjša kot v 2018. V primerjavi s predhodnim letom je bila za desetino višja tudi vrednost jajc, in to tako zaradi  večje količinske prireje (za 8%) kot zaradi višjih cen (za 3 %). Vrednost drugih živalskih pridelkov je bila  v primerjavi s predhodnim letom skoraj za polovico manjša, predvsem zaradi skoraj polovico nižjih količin. Na skupno vrednost te skupine je bistveno vplivala nižja prireja medu. Revidirana je bila celotna časovna vrsta podatkov o  vrednosti surove volne.

Vrednost kmetijskih storitev je znašala 18 milijonov EUR ali 1 % vrednosti kmetijske proizvodnje.

Skoraj dve tretjini vrednosti kmetijske proizvodnje sta povezani z živinorejo

Delež vrednosti živinoreje v širšem smislu, ki vključuje vrednost prireje živine, živalskih proizvodov ter rastlinske pridelave, ki se pridela in porabi na kmetijskem gospodarstvu za krmo živine (krmne rastline, žita, krompir, ki se pridelajo in porabijo na kmetijskem gospodarstvu), je v letu 2019 znašal 62 % vrednosti kmetijske proizvodnje.

Višji stroški – posledica višjih cen izdelkov in storitev, potrebnih za proizvodnjo (inputov); nižji le  stroški energije in zaščitnih sredstev

Vrednost vmesne potrošnje (znašala je 764 milijonov EUR) je bila za 2 % višja kot v prejšnjem letu, in to skoraj v celoti zaradi višjih cen kmetijskih inputov (tj. izdelkov in storitev, potrebnih za kmetijsko proizvodnjo).  

Najbolj, za 9 %, so se zvišali izdatki za veterinarske storitve. Stroški za semena in sadike so bili višji za 4 % in prav za toliko tudi stroški za gnojila; oboji so se zvišali zaradi višjih cen. Stroški za krmo so bili višji za 3 %, ker so bile višje cene (za 1 %) in ker so bile porabljene večje količine (za 1 %). Višji so bili tudi stroški vzdrževanja strojev in opreme (za 6 %) ter vzdrževanja zgradb (za 2 %) ter stroški kmetijskih storitev (prav tako za 2 %).  Stroški za  goriva in energijo pa so bili za 2 % nižji (ker so bile cene prav tako za 2 % nižje). Stroški zaščitnih sredstev so bili za malenkost nižji (za 1 %); cene teh sredstev so bile sicer višje kot v 2018 (za 6 %), porabljene količine pa so bile manjše. Preostali stroški v kmetijstvu so bili nižji za 5 %,  večinoma zaradi manjšega obsega potrošenega materiala in storitev, čeprav so bile cene večinoma višje.

Vrednost bruto investicij v kmetijstvu približno enaka kot v predhodnem letu

Bruto investicije v osnovna sredstva so znašale 294 milijonov EUR ali za 1 % manj kot v letu 2018. Bruto investicije v trajne nasade in osnovno čredo so znašale 20 milijonov EUR ali za 19 % manj kot v prejšnjem letu. Bruto investicije v nekmetijske proizvode so znašale 273 milijonov EUR, kar je enako znesku v 2018.

Število plačane in neplačane delovne sile v kmetijstvu nižje

V kmetijsko proizvodnjo je bilo v letu 2019 vključenih 77.306 zaposlenih ali za  1 % manj kot v letu 2018. Med temi so bili sicer najštevilnejši samozaposleni (bilo jih je 70.759), vendar jih je bilo za nekaj več kot 1 % manj kot v predhodnem letu. Poleg samozaposlenih je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih še 6.547 plačanih delavcev ali za 1 % manj kot v letu 2018.