Svetovni dan mleka

1. junij
Ta dan je za svetovni dan mleka razglasila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), in sicer leta 2001, z namenom, da bi tudi tako spodbujala in krepila zavedanje javnosti o pomenu mleka v prehrani v vseh deželah sveta. Hkrati so na ta dan deležne večje pozornosti tudi dejavnosti, povezane s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov.

Svetovna prireja mleka se povečuje
Svetovna proizvodnja mleka se je v zadnjih 30 letih povečala za 59 % in je v letu 2018 znašala približno 843 milijonov ton. Mleko, namolzeno v 2017, je bilo v 81 % kravje, v 15 % bivolje, v preostalih 4 odstotkih pa kozje, ovčje in kamelje.  

Tudi v EU-27 prevladuje prireja kravjega mleka
Mleko, ki se namolze v EU-27, je v več kot 96 %  kravjega izvora. V 2019 se je v EU-27 priredilo malo več kot 152 milijonov ton kravjega mleka, 3 milijoni ton ovčjega in 2,5 milijona ton kozjega mleka. V prireji mleka v Sloveniji prevladuje kravje mleko v še večjem deležu, saj ovčje in kozje mleko skupaj predstavljata manj kot pol odstotka celotne prireje mleka. Prireja mleka v EU-27 se je od leta 2000 povečala za več kot 13 %, v Sloveniji pa je za 3 % upadla. V letu 2019 se je v Sloveniji priredilo 623.000 ton kravjega, malo manj kot 600 ton ovčjega in malo več kot 2.000 ton kozjega mleka.  

V EU-27 redilo molznice skoraj 1,2 milijona kmetijskih gospodarstev
V EU-27 se je v letu 2016 ukvarjalo z rejo goveda malo več kot 1,9 milijona kmetijskih gospodarstev, od tega je krave redilo 1,6 milijona kmetijskih gospodarstev, med temi pa krave molznice malo manj kot 1,2 milijona kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji je v letu 2016 redilo govedo približno 32.800 kmetijskih gospodarstev, od tega krave 24.900, med temi pa molznice približno 9.600 kmetijskih gospodarstev.

Število krav molznic upada
V celotni EU-27 se je v letu 2020 na kmetijskih gospodarstvih redilo malo več kot 20 milijonov krav molznic, to je kar 19 % manj kot pred 20 leti. Tudi v Sloveniji se je število krav molznic v zadnjih 20 letih zmanjšalo, in to za več kot 29 %: v letu 2000 se jih je redilo malo več kot 140.200, v letu 2020  pa približno 99.200.

Prireja mleka se je v EU-27 v zadnjih letih povečevala
Čeprav se je  število krav molznic v EU-27 v letih od 2000 do 2019 zmanjševalo, se je prireja mleka v tem času povečevala, in sicer  predvsem zaradi večje mlečnosti krav molznic. Povprečna mlečnost na kravo molznico  je v EU-27 v letu 2019 znašala malo več kot 7.300 kg in je bila za malo več kot 29 % večja kot v letu 2003, v Sloveniji pa je povprečna mlečnost na kravo molznico v 2019 znašala približno 6.100 kg in je bila za skoraj 60 % večja kot v 2003. V EU-27 dosegajo največjo povprečno mlečnost na kravo molznico na Danskem (skoraj 10.000 kg), najmanjšo pa v Romuniji (tam je več kot trikrat manjša kot na Danskem).    








Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev v Sloveniji glede na prirejo mleka
Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, od katerih se odkupuje mleko, se je od leta 2005 do 2019 zmanjšalo skoraj za polovico: z 9.700 na 4.800. Posebno izrazito se zmanjšuje predvsem število manjših rejcev, to je takih, od katerih se letno odkupi manj kot 50 ton mleka. Zmanjšuje se tudi v srednjem velikostnem razredu, to je v razredu rejcev, od katerih se odkupi od 50 do 100 ton mleka. Obe vrednosti, tako število kmetijskih gospodarstev kot tudi količina odkupljenega mleka, naraščata le pri največjih rejcih krav molznic, to je takih, od katerih se odkupi letno več kot 100 ton mleka.





Večina namolzenega mleka se predela v mlekarnah
V EU-27 se je v 2019  predelalo v mlekarnah skoraj 94 % v tem letu namolzenega kravjega mleka. Tudi v Sloveniji je bil ta delež visok, znašal je skoraj 91 %.

Prireja in poraba mleka v Sloveniji v letu 2019
Največji del kravjega mleka, prirejenega na kmetijskih gospodarstvih, se odkupi. Odkupljeno mleko gre nato v mlekarne (deloma se tudi izvozi), preostalo kravje mleko (v 2019 je bilo tega mleka okrog 59.000 ton) pa se porabi na kmetijskih gospodarstvih,  v glavnem za krmo, nekaj za lastno prehrano, nekaj za predelavo v mlečne izdelke na kmetijskih gospodarstvih, nekaj za neposredno prodajo mleka potrošnikom. Mlekarne so v 2019 večji del mleka, okrog 240.000 ton, predelale v sveže mlečne izdelke (npr. v konzumno mleko, smetano, fermentirane mlečne izdelke), okrog 118.000 ton pa v industrijske mlečne izdelke (predvsem v sir in maslo).







Glavna skupina mlečnih izdelkov v EU-27 so siri
Mlekarne v EU-27 so v 2019 predelale v mlečne izdelke 147 milijonov ton mleka. Največji del tega mleka so predelale predvsem v industrijske proizvode, kot sta sir in maslo: v sir je bilo predelanega malo manj kot 40 %, v maslo pa malo več kot 30 % tega mleka. V sveže mlečne izdelke so predelale malo manj kot 27 % skupne količine mleka, 11 % v smetano, 9 % v konzumno mleko in 4 % v fermentirane mlečne izdelke. V zadnjih 13 letih se je v EU-27 povečala predvsem predelava mleka v sir (v letu 2006 se je namreč v sir predelalo malo manj kot 32 % mleka).      



Glavni mlečni izdelek v Sloveniji je konzumno mleko
Slovenske mlekarne so v 2019 predelale v mlečne izdelke okrog 360.000 ton mleka. Večji del tega mleka so predelale v sveže izdelke: v konzumno mleko so ga predelale malo več kot 35 %, v smetano 21 % in v fermentirane mlečne izdelke malo več kot 9 %. Manjši del skupne količine mleka so predelale v industrijske mlečne izdelke: v sir so ga predelale 18 %, v maslo pa 15 %. Delež mleka, ki ga slovenske mlekarne predelajo v konzumno mleko, se je v zadnjih 13 letih povečeval, v sir pa se je v 2019 predelalo za 10 % manj mleka kot pred 13 leti.