Dohodki prebivalstva, Slovenija, 2014 - 2018

Prejeti dohodki prebivalcev v povprečju višji

Dohodki prebivalcev (povprečni bruto in neto dohodek na prebivalca in na prejemnika dohodka, mediana bruto in neto dohodka prebivalcev in prejemnikov dohodka) so se v 5-letnem obdobju (2014–2018) nominalno zvišali za 14,2 % (mediana neto dohodka prejemnikov) do 19,4 % (mediana bruto dohodka prejemnikov), realno pa za 11,3 % do 16,3 %. V letu 2018 so se glede na prejšnje leto nominalno zvišali za 5,2 (povprečni neto dohodek na prebivalca in na prejemnika dohodka) do 7,1 % (mediana bruto dohodka prejemnikov), realno pa za 3,4 % do 5,3 %.

Povprečni bruto dohodek na prebivalca je v Sloveniji v letu 2018 znašal 12.461,89 EUR. V 5-letnem obdobju se je nominalno zvišal za 15,4 %, realno pa za 12,5 %. Povprečje na prejemnika (15.416,99 EUR) je bilo za približno 24 % višje, mediana pa za 22 % (mediana bruto dohodka prejemnikov) do 27 % (mediana bruto dohodka prebivalcev) nižja od povprečja.

Povprečni neto dohodek na prebivalca je v Sloveniji v letu 2018 znašal 9.566,31 EUR. V 5-letnem obdobju se je nominalno zvišal za 14,2 %, realno pa za 11,3 %. Povprečje na prejemnika (11.837,34 EUR) je bilo za približno 24 % višje, mediana pa za 11 % (mediana neto dohodka prebivalcev) do 13 % (mediana neto dohodka prejemnikov) nižja od povprečja.

Med regijami po višini dohodkov prebivalcev vodilna osrednjeslovenska, zadnja pomurska statistična regija

Na ravni statističnih regij so bili povprečni bruto in neto prejeti dohodek na prebivalca in na prejemnika dohodka ter mediana bruto in neto dohodka prejemnikov v celotnem opazovanem obdobju (2014–2018) najnižji v pomurski, najvišji pa v osrednjeslovenski statistični regiji.

Med povprečnimi bruto dohodki na prebivalca na ravni statističnih regij je bil v letu 2018 najvišji za 11,0 % višji od slovenskega povprečja, najnižji pa za 17,4 % nižji od slovenskega povprečja. Pri povprečnih regionalnih bruto dohodkih na prejemnika je bila razlika nekoliko manjša: najvišji je bil za 12,0 % višji, najnižji pa za 16,1 % nižji od slovenskega povprečja.

V letu 2018 je bil najvišji regionalni povprečni neto dohodek na prebivalca za 8,4 % višji od slovenskega povprečja, najnižji pa za 14,5 % nižji od slovenskega povprečja. Tudi pri povprečnih neto dohodkih na prejemnika je bila razlika nekoliko manjša: najvišji je bil za 9,4 % višji, najnižji pa za 13,1 % nižji od slovenskega povprečja.

Na regionalni ravni so bili povprečni bruto dohodki na prebivalca ves čas (2014–2018) višji od slovenskega povprečja v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji, večino časa še v obalno-kraški (izjema je bilo zadnje leto), v zadnjih dveh letih tudi v jugovzhodni Sloveniji, v letu 2015 pa tudi v koroški regiji. Povprečni bruto dohodek na prejemnika dohodka je bil ves čas višji od slovenskega povprečja v treh regijah zahodne Slovenije (v osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški), v zadnjih dveh letih tudi v jugovzhodni Sloveniji.

Povprečni neto dohodek na prebivalca in na prejemnika dohodka je bil ves čas višji od slovenskega povprečja v osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški statistični regiji, dohodek na prebivalca v zadnjih dveh letih tudi v jugovzhodni Sloveniji, v letu 2014 tudi v goriški in v letu 2015 tudi v koroški statistični regiji, na prejemnika dohodka pa v letu 2017 tudi v jugovzhodni Sloveniji.

Mediana bruto dohodka prejemnikov je bila ves čas višja od mediane za celotno Slovenijo v petih statističnih regijah (osrednjeslovenski, gorenjski, jugovzhodni Sloveniji, primorsko-notranjski in obalno-kraški), občasno (v letih 2014 in 2018) pa tudi v goriški statistični regiji. Mediana neto dohodka prejemnikov je bila ves čas nad mediano za celotno Slovenijo v šestih statističnih regijah (osrednjeslovenski, gorenjski, jugovzhodni Sloveniji, obalno-kraški, goriški in primorsko-notranjski).

Dohodek iz dela pomenil v skupnem bruto in neto dohodku najvišji delež

Delež dohodka iz dela v skupnem bruto prejetem dohodku je na ravni Slovenije v letu 2018 znašal 73,5 %. Na regionalni ravni je bil najvišji v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (75,4 %), najnižji pa v pomurski statistični regiji (70,5 %). Delež pokojnin v skupnem bruto prejetem dohodku je v celotni Sloveniji znašal 17,9 %. Na regionalni ravni je bil najvišji v pomurski statistični regiji (20,8 %), najnižji pa v osrednjeslovenski statistični regiji (16,4 %). Delež starševskih nadomestil, družinskih in socialnih prejemkov v skupnem bruto prejetem dohodku je v celotni Sloveniji znašal 5,0 %. Med regijami je bil najvišji v pomurski statistični regiji (6,9 %), najnižji pa v gorenjski, goriški in obalno-kraški (4,4 %). Delež dohodka iz premoženja, kapitala in drugih prejemkov v skupnem bruto prejetem dohodku je v celotni Sloveniji znašal 3,6 %. Na ravni regij je bil najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji (5,3 %), najnižji pa v primorsko-notranjski in pomurski statistični regiji (1,8 %).

Delež dohodka iz dela v skupnem neto prejetem dohodku je na ravni Slovenije znašal 67,6 %. Na regionalni ravni je bil najvišji v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (69,8 %), najnižji pa v pomurski statistični regiji (64,4 %). Delež pokojnin v skupnem neto prejetem dohodku je v celi Sloveniji znašal 23,1 %. Na regionalni ravni je bil najvišji v goriški statistični regiji (26,0 %), najnižji pa v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (21,4 %). Delež starševskih nadomestil, družinskih in socialnih prejemkov v skupnem neto prejetem dohodku je v celi Sloveniji znašal 5,8 %. Med regijami je bil najvišji v pomurski statistični regiji (7,9 %), najnižji pa v gorenjski in goriški statistični regiji (4,9 %). Delež dohodka iz premoženja, kapitala in drugih prejemkov v skupnem neto prejetem dohodku je v celi Sloveniji znašal 3,5 %. Med regijami je bil najvišji v osrednjeslovenski statistični regiji (5,3 %), najnižji pa v primorsko-notranjski statistični regiji (1,7 %).

Podatki za opazovano 5-letno obdobje (2014–2018) kažejo, da delež dohodkov iz dela v skupnem (bruto in neto) prejetem dohodku postopoma narašča, deleži pokojnin, starševskih nadomestil, družinskih in socialnih prejemkov ter dohodkov iz premoženja, kapitala in drugih dohodkov pa se zmanjšujejo.