Vzreja vodnih organizmov, prostočasni in športni ribolov, 2022
Povprečne odkupne cene vzrejenih vodnih organizmov najvišje v zadnjih desetih letih
Lani je bilo vzrejenih več kot 1.600 ton vodnih organizmov, približno toliko kot leto prej. Njihova odkupna vrednost je bila najvišja doslej (6,8 milijona evrov), predvsem zaradi višjih povprečnih cen. Količina ujetih rib pri sladkovodnem športnem ribolovu je bila večja od desetletnega povprečja.
V slovenskih ribogojnih obratih vzrejene največ šarenke
Vzreja vodnih organizmov v kopenskih vodah je predstavljala več kot 60 % vse proizvodnje, vendar manj kot v letu pred tem. Delež vzrejenih morskih rib in mehkužcev se je povečal za 8 odstotnih točk. Vzrejenih je bilo 520 ton klapavic oz. za četrtino več kot leto prej.
Pri vzreji sladkovodnih rib so hladnovodne obsegale skoraj 80 % celotne proizvodnje, od tega je bilo največ šarenke – okoli 730 ton ali za 15 % manj. Med toplovodnimi ribami je prevladoval krap, vzreja je znašala 123 ton in je bila primerljiva z letom prej.

Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov najvišja doslej
V prejšnjem letu so bile cene vseh vzrejenih vodnih organizmov višje, v povprečju za 15 %. Skupna odkupna vrednost v akvakulturi je obsegala 6,8 milijona evrov, največ po letu 2011, odkar zbiramo te podatke.
Povprečna odkupna cena za kilogram šarenke je znašala 5,65 EUR ali za 17 % več na letni ravni in za skoraj 45 % več v primerjavi z desetletnim povprečjem. Za kilogram krapa je bilo treba odšteti 3,06 EUR. To je bilo za okoli 30 % več kot v letu prej in največ doslej.
Cena za kilogram klapavic je dosegla 0,87 EUR. Skupaj z večjim ulovom je pripomogla k drugi najvišji odkupni vrednosti do zdaj – skoraj pol milijona evrov.
Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov, Slovenija

Pri morskem prostočasnem ribolovu ulovljenih najmanj rib od leta 2015
V okviru prostočasnega ribolova na morju je bilo ulovljenih okoli 9,8 tone rib in drugih morskih organizmov. To je bila najmanjša količina po 2015 in za 15 % nižja v primerjavi z letom prej. Mehkužci in raki so obsegali četrtino ulova, ta je bil na letni ravni večji za 14 %. Največ je bilo sip, okoli 2 toni, kar je predstavljalo količinsko največji ulov posameznega morskega organizma. Za četrtino se je zmanjšal ulov rib. Znašal je 7,2 tone in je bil najnižji po letu 2015.
Športni ribiči so v sladkih vodah ujeli skoraj 160 ton rib. To je primerljivo z letom prej in za 6 % več od desetletnega povprečja. Hladnovodne ribe so predstavljale 17 % celotnega ulova – skoraj 27 ton. Največ so ulovili šarenk – okoli 23 ton ali za 11 % več od desetletnega povprečja.
Toplovodne ribe so predstavljale 83 % celotnega športnega sladkovodnega ribolova. Ulovili so več kot 130 ton rib – največ krapov, skoraj 70 ton. Ulov je bil primerljiv z letom prej in za 13 % večji od desetletnega povprečja.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Vzreja vodnih organizmov v kopenskih vodah je predstavljala več kot 60 % vse proizvodnje, vendar manj kot v letu pred tem. Delež vzrejenih morskih rib in mehkužcev se je povečal za 8 odstotnih točk. Vzrejenih je bilo 520 ton klapavic oz. za četrtino več kot leto prej.
Pri vzreji sladkovodnih rib so hladnovodne obsegale skoraj 80 % celotne proizvodnje, od tega je bilo največ šarenke – okoli 730 ton ali za 15 % manj. Med toplovodnimi ribami je prevladoval krap, vzreja je znašala 123 ton in je bila primerljiva z letom prej.
Vzreja vodnih organizmov, Slovenija
Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov najvišja doslej
V prejšnjem letu so bile cene vseh vzrejenih vodnih organizmov višje, v povprečju za 15 %. Skupna odkupna vrednost v akvakulturi je obsegala 6,8 milijona evrov, največ po letu 2011, odkar zbiramo te podatke.
Povprečna odkupna cena za kilogram šarenke je znašala 5,65 EUR ali za 17 % več na letni ravni in za skoraj 45 % več v primerjavi z desetletnim povprečjem. Za kilogram krapa je bilo treba odšteti 3,06 EUR. To je bilo za okoli 30 % več kot v letu prej in največ doslej.
Cena za kilogram klapavic je dosegla 0,87 EUR. Skupaj z večjim ulovom je pripomogla k drugi najvišji odkupni vrednosti do zdaj – skoraj pol milijona evrov.
Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov, Slovenija
Pri morskem prostočasnem ribolovu ulovljenih najmanj rib od leta 2015
V okviru prostočasnega ribolova na morju je bilo ulovljenih okoli 9,8 tone rib in drugih morskih organizmov. To je bila najmanjša količina po 2015 in za 15 % nižja v primerjavi z letom prej. Mehkužci in raki so obsegali četrtino ulova, ta je bil na letni ravni večji za 14 %. Največ je bilo sip, okoli 2 toni, kar je predstavljalo količinsko največji ulov posameznega morskega organizma. Za četrtino se je zmanjšal ulov rib. Znašal je 7,2 tone in je bil najnižji po letu 2015.
Športni ribiči so v sladkih vodah ujeli skoraj 160 ton rib. To je primerljivo z letom prej in za 6 % več od desetletnega povprečja. Hladnovodne ribe so predstavljale 17 % celotnega ulova – skoraj 27 ton. Največ so ulovili šarenk – okoli 23 ton ali za 11 % več od desetletnega povprečja.
Toplovodne ribe so predstavljale 83 % celotnega športnega sladkovodnega ribolova. Ulovili so več kot 130 ton rib – največ krapov, skoraj 70 ton. Ulov je bil primerljiv z letom prej in za 13 % večji od desetletnega povprečja.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Ulov v sladkovodnem športnem ribolovu, Slovenija, 2022
|
Ulov v morskem prostočasnem ribolovu, Slovenija, 2022
|
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.